Za začetek smo naročili dve fanti z vodo in jagodni sok. In dobili dva jabolčna soka ter fanto. Potem smo skušali naročiti spomladanske zvitke, mongolsko meso in riževe rezance z rakci, ne da bi pri tem kazali številke iz jedilnega lista, in spet naleteli na težave. Mladi Kitajec se je trudil, da bi izpolnil naše [ ... ]

Sedela sem v zatemnjeni dvorani in skrivaj požirala solze. Niti obrisati si jih nisem upala, ker bi v naslednjem trenutku najbrž zaslišala tisti znani stavek: A jokaš? Vedno, ko zasluti, da bi me nekaj znalo ganiti – in gane me lahko že kakšna popolnoma kretenska scena, ko glavni junak na koncu filma končno dobi službo [ ... ]

Vsakič, ko mi je rekla, da je nekaj, kar je Hana naredila, tipično downovsko – uporabila je natančno ta izraz –,  sem dobila živčni zlom in začela govoriti z rahlo povišanim tonom. In ko mi je z velikim veseljem razložila, česa vse moj otrok ne zna, pa bi pri teh letih moral znati, ker to [ ... ]

Včasih se mi zdi, da sem vse to, kar zdaj doživljam s Hano, enkrat že doživela. Da sem nekoč že videla, da so lahko stvari, ki se nam zdijo samoumevne, za nekatere nerešljiva uganka. Da sem se naučila, da morajo nekateri za minimalne rezultate garati kot živina.
Bila sva mlada, brez otrok in zdelo se nama [ ... ]

Zadnjič sem brala prispevek o slepoti. Ženska, ki so jo imeli v obdelavi, je novinarki priznala, da je izguba vida nekaj najboljšega, kar se ji je zgodilo v življenju. Nanj je namreč začela gledati z nove perspektive, in kljub temu, da ne vidi dobesedno nič, zdaj »vidi« stvari, ki jih prej ni mogla. Tudi neki [ ... ]

Vsakič, ko smo mu pomagale preobleči pižamo, sem s pogledom na hitro ošinila njegov hrbet, in to tako, da tega ni opazil. Mu je koža že začela odstopati, sem se spraševala, in na skrivaj preiskovala vsak delček njegovega hrbta, ker naj bi se neprijetni proces menda začel prav tam. Vse je bilo v najlepšem redu: [ ... ]

Prijateljica me je povabila na planetarni gong. »Kaj je to?« me je spraševal mož in se režal kot pečen maček. Morala sem priznati, da nimam pojma, v kaj se spuščam. A slišalo se je imenitno in prijateljica je rekla, da ji dobro dene in sem pač rekla, da se prepričam o tem, kako udarjanje po [ ... ]

Vedno, kadar se fino napravljene ljubljanske frajle v kakšnem lokalu strastno cmokajo na lica, si delijo komplimente v stilu »lubika moja, danes pa res dobro zgledaš, nujno se morva slišat«, zraven pa s prsti oblikujejo nevidni telefon, ki naj bi ponazoril način komunikacije, ki bo sledila, se vprašam, kako blizu so si pravzaprav te koklje.
Enkrat [ ... ]

Bilo je nekaj dni po prihodu iz porodnišnice, ko sem morala poklicati izbrano pediatrinjo. Znanec mi je že pred porodom odprl vrata v njeno precej zasedeno ordinacijo. Vse, kar sem morala še narediti, je bilo to, da ji povem, da ima njena nova pacientka Downov sindrom. Ne vem zakaj, ampak bilo me je na smrt [ ... ]

Zadnje čase se rada igram turistko. Na tržnici si kupim kakšno sadje ali piškote pa sedem na eno od klopic na Tromostovju med Japonce in Angleže. In potem opazujem. Gledam tiste, ki hitijo mimo. Včasih si kaj zapišem v beležko, ki jo imam, odkar sem se lotila tega pisanja, vedno s seboj.
Ali pa vzamem fotoaparat [ ... ]