Foto: Jaka Koren

Življenje je polno izzivov. Profesionalnih in zasebnih. Od leta 1991, ko sem stopila na profesionalno novinarsko pot, do danes sem se, pišoč za revijo Jana, Sobotno prilogo časopisa Delo ter njegove priloge Ona, Kult in Globus znanja, z njimi soočila ničkolikokrat.

Tudi odločitev, da prevzamem urednikovanje revije Radar, mesečnika z več kot tridesetletno tradicijo, je bila izziv. Velik, a veliko manjši od tistega, s katerim sem se soočila, ko se je rodila Hana. Ni bilo časa za razmislek, kakšna naj bi bila mama hčerke z Downovim sindromom, ni bilo časa za »priprave«. Učili smo se, medtem ko smo živeli naš vsakdan.

Pred izzivi lahko pobegneš, lahko pa se z njimi soočiš, jih raziščeš in spoznanja, ki se rodijo, ko se prepletejo strokovno znanje in življenjske izkušnje, posreduješ tistim, ki šele stopajo na tebi zdaj že dobro znano pot.

Za menoj je 19 let sobivanja z Downovim sindromom. O njem vem veliko več, kot sem si kadarkoli želela vedeti, in veliko premalo, da bi lahko delila nasvete, kako se uspešno soočiti z njim. Poznam ga pa ravno dovolj, da vem, da se z njegovim prihodom nič ne konča. Da se z njim ob strani tisto pravo življenje šele začne.