Bilo je drugi dan po prihodu iz porodnišnice, ko je zazvonil domači telefon. »Lahko govorim z gospo Grujičić?« je vprašal ženski glas in sem neznanki povedala, da že ima čast govoriti z njo. Da je socialna delavka, mi je povedala, zadolžena za to, da preveri, ali sva z možem sposobna skrbeti za otroka s posebnimi [ ... ]

»Vprašaj moža, ali greš lahko z mano na obisk k moji sestri v New York,« mi je nekega dne rekla prijateljica.
»Ni mi ga treba spraševati, ker vem, kaj bo rekel,« sem ji odgovorila. »Jaz sem tista, ki jo moram vprašati, ali se ji zdi prav, da grem za kakšen dan malo po svoje in ga [ ... ]

„Pripravila sem vama presenečenje,” je rekla najina hči, ko je sedla v avto. „Kakšno?” sva vrtala v njo, pa je trdovratno trdila, da nama ne pove, ker je presenečenje pač presenečenje in se zato ne govori o njem.
„Si mogoče prižigala svečo?” sem bila nezaupljiva, opirajoč se pri tem vprašanju na izkušnje zadnjega leta dni. V [ ... ]

Sprašujejo me, ali bova najinemu sinu povedala, da je posvojen in da nekje obstaja neka ženska, ki ima enak genski zapis kot on. Odgovarjam jim, da bo seveda seznanjen s tem, in to takoj, ko bo lahko razumel, da življenje včasih piše hudo nenavadne zgodbe.
Sicer pa si sploh ne znam predstavljati, kako lahko zadevo spelješ [ ... ]

»A veste, da smo bili v istem času v New Yorku,« je gostolela znanka in mi hitela razlagati, kaj je njihovo družino zaneslo tja. Sredi tiste poplave besed, ki je drla iz njenih ust, je za hipec postala in zdelo se mi je, kot da v glavi preračunava nekaj strašansko pomembnega.
Ko je po nekaj trenutkih [ ... ]

»A je naš?« me je vprašala ženska.
»Kako to mislite - naš?« sem se delala nevedno, čeprav mi je bilo zelo jasno, kam cilja z vprašanjem.
»Slovenec, mislim,« je izustila, potem ko je očitno doumela, da brez direktnega vprašanja ne bo dobila zadovoljivega odgovora.
»Ja, naše gore list je,« sem rekla na to in je bila videti čisto [ ... ]

Odprla so se vrata operacijskega bloka in skoznje je stopila svetlolasa ženska v beli halji. Bežno sem pogledala v njeno smer, a ji nisem posvečala pretirane pozornosti. Mojega pred kratkim posvojenega otroka, ki si je v prvem mesecu življenja že pridelal prvo operacijo, je namreč operiral moški. To sem vedela, ker mi je pred posegom [ ... ]

»A je naš?« je vprašala Hana.
»Ja, naš je,« sva ji raznežena odgovorila.
»Čisto, čisto naš?«
»Ja, čisto, čisto naš,« sva potrdila njeno domnevo in je mala na to rekla samo: »Končno sem dobila brata.«
Tako preprosto je bilo najini hčeri predstaviti novega družinskega člana. Drobceno dete, ki si je v inkubatorju še nabiralo moči za življenje, ker se [ ... ]

Včasih se sprašujem, kakšen človek bi bila, če ne bi bilo Hane. Kakšen bi bil moj pogled na svet, ali bi videla vse tiste nelepe stvari in krivice, ki jih vidim dandanes, ali pa bi živela udobno pogreznjena v svoj mali svet in mi ne bi bilo mar za nikogar v moji bližini. Bi bila [ ... ]

Šopek je bil tak, da bi umrla od sreče, če bi ga dobila. A žal ni bil namenjen meni, ampak ženski, ki je stala na moji desni in se topila od sreče ob pogledu na tisti mini izdelek, ki ji ga je cvetličar molil pod nos. Gledala sem tiste oranžne, rumene in bele rožice, lepo [ ... ]