„Pripravila sem vama presenečenje,” je rekla najina hči, ko je sedla v avto. „Kakšno?” sva vrtala v njo, pa je trdovratno trdila, da nama ne pove, ker je presenečenje pač presenečenje in se zato ne govori o njem.
„Si mogoče prižigala svečo?” sem bila nezaupljiva, opirajoč se pri tem vprašanju na izkušnje zadnjega leta dni. V šoli se je naša hči med jutranjim obredom prižiganja sveče namreč zaljubila v tisto mehko svetlobo, v luč, kot ji rečejo tam, in to tako zelo, da bi jo zdaj rada kar naprej prižigala tudi doma. Tudi takrat, ko naju ni zraven.
„Nisem,” je mala odločno zatrdila in ne vem, kaj mi je bilo, da sem ji verjela, da je to res.
Skupaj smo šli po nakupih, prvič, odkar imamo dojenčka, in se zadržali kakšni dve uri in pol. Medtem je mala že nestrpno izklepetala delček skrivnosti, da naju doma namreč čaka kava. Govorila je še o nekih piškotih, a se nobeden ni preveč oziral na to. Delala sva se, da ne slišiva, kaj klepeta, da ji ne bi uničila presenečenja.
Dobro volje smo vstopili v stanovanje in mala se je zakadila naravnost za jedilno mizo. „Poglejta,” je rekla ponosno, „skuhala sem vama kavo. Mami, tebi sem dala zraven tvoje najljubše piškote, tebi oči pa tvoje.”
Strmela sva v slovesno pripravljeno mizo, pa nato za nekaj trenutkov še drug v drugega, ne vedoč, kako naj reagirava na to, kar so videle najine oči. Med vsemi tistimi lončki in posodicami je namreč stala tudi sveča. Prižgana. „Kaj ni lepo?” je še enkrat vprašala mala.
Pohvalila sva jo, ker se je tako potrudila za naju, a preprosto ni šlo drugače, kot da sva jo v naslednjem trenutku okregala, ker se je brez najinega dovoljenja igrala z vžigalicami. „A sem te vprašala, če si prižigala svečo, pa si rekla, da nisi,” sem rahlo izgubila živce, ker je bilo najbrž vsaj desetič tisti dan, da sem ji nekaj naročila, pa se ni držala navodil.
„Pa saj to je lučka, ne sveča” mi je odgovorila in mi nedolžno zrla naravnost v obraz. Obmolknila sem za trenutek, ne vedoč, kako naprej. Naj ji perem glavo, ker se je igrala z vžigalicami, pa naj je z njimi prižigala svečo ali pa njeno luč, ali pa jo pustim pri miru, ker mi je takrat, ko sem jo po prihodu v avto vprašala, če je prižigala svečo in mi je rekla, da je ni, odgovorila po resnici? Po njenem tolmačenju namreč res ni prižigala sveče, ampak lučko.
Presenečenje je bilo seveda že zdavnaj pokvarjeno in njen trud, ki naju je tako zelo osrečil, se je nehote znašel v drugem planu. A je bilo treba narediti obračun tega nesrečnega dogodka in smo se zato še kar nekaj časa pogovarjali o njem. Dopovedovala sva ji, kaj bi se zgodilo, če bi se na plamenčku znašel kakšen od tistih papirjev, ki so ležali povsod okrog tistih skrbno pripravljenih piškotov in dveh kav. Ji z besedami slikala grozovit požar, pa naju je le mirno gledala in rekla, da bi v tem primeru takoj poklicala očeta in bi ji že on povedal, kako in kaj. Da pa bo drugič vžigalice pustila pri miru, če si to res tako zelo želiva.
Ko sva jo naslednjič pustila samo doma, je mož predlagal, da bi ji skrila objekt poželenja, da je ne bi spet zamikal in povzročil, da bo šlo njeno presenečenje k vragu. A nekako nisem bila za to. Ne moreva celo življenje stvari skrivati pred njo, sem pametvala, bolje bo, da ji nekako vbijeva v glavo, da se je treba držati navodil. Pa če ti gre to še tako zelo na živce, kot gre očitno njej.
Da lahko ostane doma, sva ji torej rekla, pa da se ne sme dotikati vžigalic za nobeno ceno. Če se ne bo držala dogovora, bo to zadnjič, da je bila sama doma. Pri njenih enajstih je to, da mora z nama in s svojim mlajšim bratom posedati na kavi ali pa po možnosti hoditi v hrib, že kar huda kazen. Ki zaenkrat še učinkuje in našo malo drži stran od ognjenih razvad.
Bilo je to prvič, nikakor pa ne tudi zadnjič, da naju je najina hči postavila v neprijeten položaj, ko si je s trudom nedvomno prislužila pohvalo, a je s kršitvijo dogovora hkrati poskrbela, da jih je dobila po buči in je šel ves njen trud v nič. „Mogoče bi ji morala spregledati tiste nesrečne vžigalice,” je naslednji dan po tisti znameniti ognjeni debati rekel mož. A si je premislil, še preden je dobil odgovor, ker je najina hči že poskrbela za nov incident.

Vir: Jana
Značke: požar, sveča, kršitev