Že ko je stopila v stanovanje, sem zaznala spremembo. Bitje, ki je to pot prišlo na obisk, ni bilo več otrok, temveč dekle. Hana se je komaj zadržala, da je ni stisnila v objem, skakala je okoli nje in komaj čakala, da tako kot vedno izgineta v otroško sobo ter se ne prikažeta iz nje [ ... ]

Še danes vidim mamo in očeta, kako nama na postaji mahata v slovo. Prav žalostna sta videti na tistem peronu. Oče kot vedno mrko gleda predse, ker mu ni niti slučajno prav, da greva s sestro sami na tako dolgo pot, mama nama polaga na srce, naj se prevažava naokoli z vlakom in nikakor na [ ... ]

Ura je bila sedem zvečer in z dlani mi je skorajda tekel znoj. »Mater sem živčna,« sem rekla možu in je priznal, da je noro živčen tudi on. Pogledovala sem na uro, pa se ni kazalec premaknil nikamor naprej, zdelo se je, kot da se je ustavil na mestu. Do osmih zvečer, ko je prispel [ ... ]

Ko je novinar Dnevnika košarkarja Miho Zupana, člana naše reprezentance na nedavno končanem svetovnem prvenstvu v košarki v Španiji, vprašal, ali se počuti diskriminirano, ker ga novinarji več kot o košarki sprašujejo o njegovi gluhoti, mu je odgovoril: »Ne. Ne počutim se tako. Če bo treba, bom milijonkrat ponovil svojo zgodbo oziroma svoje sporočilo.«
To sporočilo [ ... ]

„A ni bedno vreme,“ sem rekla takoj za tem, ko sem dahnila en tak utrujeni dober dan in mi je znanka veselo odgovorila, da se njej sploh ne zdi tako zelo slabo. Zazrla se je v nebo, od koder je narahlo pršilo, in vso tisto vlago, ki je mene spravljala v obup, komentirala z besedami: [ ... ]

Kmalu po tem, ko smo našo Hano prepisali na waldorfsko šolo, sem skušala njeni učiteljici razložiti, kako bi bilo dobro poučevati našo hčer, da bi iz nje izvlekli kar največ. Pripovedovala sem ji o tem, kako so delali z njo v stari šoli, kakšno pomoč so ji nudili in kako se je odzivala nanjo. Potrpežljivo [ ... ]

Kaj če bi si olupila jabolko in si ga narezala na krhlje, sem se spomnila, ko sem pisala tole kolumno. Ah, ne da se mi, sem si odgovorila isti hip, pravzaprav še preden se je misel lahko dobro usedla. Če bi me Hana prosila, naj to naredim zanjo, bi takoj vstala in ustregla njeni želji, [ ... ]

»Vidiš, dokler boš jedel z roza žlico, se ne boš kopal z nami v jezeru,« je družinski prijatelj govoril našemu Nejcu, medtem ko je lezel v hladno jezero, v katero so se podajali le najpogumnejši in najbolj odporni na mraz. Samo nasmehnila sem se tej njegovi pripombi, presenečena pravzaprav, da je opazil, da je malo [ ... ]

»Saj ji bom dala čas,« mi je zatrdila hči, ko sem jo obvestila, da bomo dobili obisk. Sploh mi ni bilo treba začeti kokodajsati o tem, da ne sme takoj planiti na deklico, ki prihaja k nam, da jo mora pustiti pri miru vsaj tako dolgo, da se bo razgledala naokrog in navadila novih ljudi, [ ... ]

»Kje hudiča hodi tako dolgo,« sem si mrmrala, »rekel je, da bo ob pol petih že doma.« Ura je bila tri minute čez pol peto. Pet minut čez pol peto sem bila že sitna, še pet minut kasneje nataknjena kot osa. Če mi je obljubil, da bo prišel točno, naj izpolni obljubo, sem v sebi [ ... ]