Hana se je spet naredila, kot da me ni, zato sem pač postopala po hodniku. Trije fantje so se ob steni učili voziti monocikel in neka deklica s posebnimi potrebami je sredi hodnika čakala starše. V svojem svetu je bila in sploh ni zaznavala dogajanja okoli sebe. Nekaj se je pogovarjala sama s seboj in [ ... ]

»Daj ti meni povej, kako naj midva shujšava, ko pa nama ljudje kar naprej nosijo nekaj za jest,« sem rekla možu, medtem ko sem spravljala v hladilnik velikanski kos parmezana. Prijateljica ga je za svojo gostilno naročila malo več, pa je rekla, da mi ga da košček, da povem, kakšen se mi zdi. In mi [ ... ]

»Moram reči, da se mi zdi Hana precej razvajena gospodična,« mi je rekla gospa in sem se ugriznila v jezik, da ji nisem zinila nazaj kaj neprimernega. »Ne bi rekla,« sem namesto tega izjavila spravljivo in ker me ta ženska dobro pozna, je dojela, da je bolje, da razprave ne rine v to smer. Seveda [ ... ]

»Kaj če bi se midva po novem letu malce prečistila?« sem nekega decembrskega dne predlagala možu in je bil takoj za to. Obema je dobra hrana gledala iz ušes in čeprav bi lahko s prenajedanjem brez težav nadaljevala v nedogled, sva se ob koncu decembra družno odločila, da bova zategnila ročno zavoro. »Začneva prvega,« je [ ... ]

»Prosim, če ne motiš pouka, ker ravnateljica Hana v razredu ravnokar dela mir,« me je opozorila mama Hanine sošolke, ko sem ravno korakala proti razredu. Zatorej sem previdno odprla vrata in pomolila glavo v učilnico ter tam uzrla čisto pravi učni proces. Ena od deklic je pred tablo predavala, druga je sedela na stolu z [ ... ]

»Hana je danes špricala angleščino,« mi je razredničarka šepnila na uho. Sprva sploh nisem dojela, kaj mi pravi, po nekaj sekundah pa je podatek vendarle pripotoval do možganov in sem le dojela, da je moja dvanajstletna hči v šestem razredu v družbi sošolke, ki se prav tako lahko pohvali s posebnimi potrebami, prvič neupravičeno manjkala [ ... ]

Še nikoli doslej nisva molčali vso pot do doma. Tokrat pa je v avtu vladala smrtna tišina. Mene je od jeze kuhalo tako močno, da kljub hladnemu vremenu sploh nisem potrebovala gretja, Hana pa verjetno še opazila ni, kaj se dogaja zunaj, ker je imela preveč dela s tistim, kar se je dogajalo znotraj nje. [ ... ]

»Je tvoja žena spet našla koga, ki potrebuje pomoč?« je možev znanec vprašal moža tik pred novim letom. Dobro namreč ve, da vedno vem za koga, ki ga je življenje postavilo na preizkušnjo in bi mu kakršna koli pomoč prišla prav. Da bo povprašal, mu je obljubil mož in ko je prišel domov, mi je [ ... ]

Hana je vstopila v stanovanje pred menoj. »Kaj pa je to na mizi?« se je radovedno zagnala proti vrečki, ki je kraljevala na mizi v družbi treh rdečih vrtnic. Takoj sem vedela, kaj je v njej, pa sem kljub temu le pripela psa na vrvico in odkorakala z njim nazaj v meglen dan. Želela sem [ ... ]

Samo na tipko briši pritisnem, kadar priroma v moj elektronski predal kakšno od tistih neumnih verižnih pisem, ki govorijo o tem, da me čaka sto let nesreče, če ga ne bom poslala naprej. In tudi tole, ki sem se ga tokrat odločila uporabiti za kolumno, bi skorajda odpotovalo v koš, ker mi ga je poslala [ ... ]