»Kaj če bi se midva po novem letu malce prečistila?« sem nekega decembrskega dne predlagala možu in je bil takoj za to. Obema je dobra hrana gledala iz ušes in čeprav bi lahko s prenajedanjem brez težav nadaljevala v nedogled, sva se ob koncu decembra družno odločila, da bova zategnila ročno zavoro. »Začneva prvega,« je naznanil mož, potem pa ugotovil, da je prvi januar še med prazniki, in zato prestavil začetek na prvi delovni dan v novem letu. Peti januar je postal dan, ko nič več ne bo tako, kot je bilo prej.
Zapodila sem se v trgovino in tokrat me za spremembo ni zaneslo med salame ter sire, ampak tja, kjer prodajajo zdrava živila. Vrgla sem v košaro tri kilograme pirine moke, ker je čistilni program predvideval, da je poslej vse, kar je belo, najin smrtni sovrag. Kupila sem tudi pecilni prašek, da bo mož pekel kruh z njim, ker pri tem programu odpade tudi kvas. Založila sem se še s sadjem in zelenjavo ter se otovorjena odpravila domov.
Mož se je vrgel na peko kruha in otroka sta navdušeno pekla z njim, in ko sem jih tako gledala na kupu, sem si mislila, da je že to, da moj mož kuha skupaj z otrokoma, vredno vseh muk, ki me čakajo v prihodnjih dneh.
Pričakovala sem, da se bom zaradi vsega, kar sem si nameravala odtegniti, tresla od lakote, pa prve dni niti ni bilo tako hudo, le želja po sladkorju je bila naravnost ogromna in me je povsem prikovala na tla, da nisem bila sposobna oblikovati niti ene pametne misli več. Basala sem se s pirinim kruhom, ki je menda zelo zdrav, vsekakor veliko bolj od tistega belega, ki mi gre najbolj v slast, goltala banane, kadar je bila želja po čem sladkem prehuda, jedla zelenjavne juhice in drugo zdravo hrano ter težko čakala, da bo vse skupaj za menoj.
Namesto da bi začela pokati od zdravja, so se mi pod očmi pojavili grdi podočnjaki, ki jim ni bil kos noben puder več, črevesje pa je postalo tako nastrojeno, da ga sploh nisem prepoznala. Kar naprej sem bila na stranišču. Da se telo čisti, so mi pojasnili tisti, ki se spoznajo na te reči, jaz pa sem jim lahko le razložila, da mi je malo mar za to, ker se tako slabo, kot se počutim zadnje čase, nisem počutila še nikoli doslej.
A sem se odločila iti do konca, vsaj do petega februarja, kot je veleval najin očiščevalni načrt. Psiha se je počasi navadila na to, da sem telesu odvzela vse tisto, kar mu je bilo ljubo, in me ni izsiljevala več, le še obisk pekarne s sveže pečenim kruhom me je spravil v skušnjavo, drugega pa čisto nič. Po enem tednu sem ugotovila, da nimam več idej, kaj zdravega in vsaj kolikor toliko užitnega naj še denem na svoj krožnik.
Medtem ko je glava dojela, da z menoj ni šale in da je to zdaj to, pa se telo ni dalo ukrotiti. Dneve sem začela preživljati na stranišču in želodec mi je vsak dan znova dopovedoval, da mu to, kar mu serviram, ni niti malo všeč. A sem še kar naprej gonila svojo. Dokler me ni mama nekega lepega dne po telefonu nadrla, kje vendar imam zdravo pamet, da se ne poslušam več. »Treba je samo jesti z glavo, pa lahko ješ čisto vse,« je pribila, in res je, ona je tako rekoč vse, pa ni ne debela ne bolehna gospa.
Nekje na sredini te očiščevalne diete je mož pripomnil, da je življenje postalo strašno dolgočasno, ker tako rekoč nimava več kaj jesti, in me spomnil na to, kako je bilo včasih fino, ko sva na tanko narezala salamo, zraven pa jedla svež kruh. Je bilo vredno vsakega odvečnega dekagrama.
Po mesecu dni se mi je le posvetilo, da je imela moja mama prav. Da bo treba uporabiti zdravo pamet in začeti spet uživati čisto vse in sem se vrnila k staremu načinu prehranjevanja. Bi rekla, da sem videti bistveno bolje kot pred dieto in se tako tudi počutim.
Kaj sem se naučila v tistih k zdravemu prehranjevanju usmerjenih dneh? Predvsem to, da ti telo veliko pove, če mu le znaš, predvsem pa želiš prisluhniti. Malce pozneje mi je postalo jasno tudi to, da tisto priporočilo moje mame o uporabi zdrave pameti ne pride prav samo pri dietah, ampak tudi sicer. A čeprav v življenju v glavnem vem ali pa vsaj slutim, kako naj bi stregla tem rečem, prav tako vem tudi to, da me bo še kdaj potegnilo na stranpoti, tja, ker zdrava pamet preprosto odpove. Zato, ker je tako zelo nemodna.

Vir: Jana
Značke: hujšanje, dieta, prehranjevanje, zdravje