»Daj ti meni povej, kako naj midva shujšava, ko pa nama ljudje kar naprej nosijo nekaj za jest,« sem rekla možu, medtem ko sem spravljala v hladilnik velikanski kos parmezana. Prijateljica ga je za svojo gostilno naročila malo več, pa je rekla, da mi ga da košček, da povem, kakšen se mi zdi. In mi ga je prinesla več kakor kilogram, tako da smo si ga tri družine razdelile med seboj.
Le nekaj dni prej mi je druga prijateljica polepšala sobotno jutro, ko me je poklicala, naj pridem dol, pred hišo, kjer me čaka nekaj dobrot. Ko sem vrečko pritovorila do doma, sem našla v njej dve krvavici, dve klobasi pa še eno salamo za povrh.
Mož je v tistih dneh na pult nastavil dve steklenici vina, ki ju je tudi dobil v dar. »Je rekel Mitja, da je samo nekaj malega za pokušino,« je pojasnil darilo. Če dodam k temu še zbirko bonbonier in čokolad, ki so se v predalu nabrale pred novim letom, vse žive potrebščine za nego telesa in igrače za naša najmlajša dva, lahko zapišem zgolj to, da imamo v življenju strašno srečo. Ker imamo tako dobre prijatelje, ki so dobrote pripravljeni deliti z nami, pa tudi zato, ker imamo prijatelje, ki imajo sploh kaj deliti.
In sem se ob tej poplavi hrane in pijače spomnila na v mojih kolumnah že večkrat omenjeno Deso Muck in njeno Anico, literarno junakinjo sila prodornih misli in dejanj. Ravno zadnjič je moja hči spet obsedela pred televizorjem in si ogledala serijo z naslovom Anica in božič. Resda sem kuhala in nisem slišala čisto vsega, kar si je Anica imela povedati s svojo mamo, a sem vseeno ujela ta dialog: »Mami, zakaj Božiček revne obdari manj kot bogate? To vendar ni prav.«
Desa je deklici v usta položila stavek, ki tudi meni že dolgo ne da miru, zakaj namreč je ta svet tako krivičen, da tisti, ki imamo tako rekoč vse, dobimo v dar krvavice, klobase, salame, sir, čokolade in kaj vem kaj še vse, ko pa bi lahko mirno šli v trgovino in si kupili vse to. Zakaj tisti, ki imamo, dobimo še več, in to zastonj, oni pa, ki nimajo in bi krvavo potrebovali, lahko le sanjajo o vsem tem?
Anica je svoji mami, ki ji, mimogrede, ni znala odgovoriti na zapleteno vprašanje, čez nekaj dni pojasnila, da se je do odgovora dokopala sama. Rekla je nekako tako, da Božiček obdaruje tako, kot pač obdaruje, zato, da bi tisti, ki imamo, opazili, da nekaterim ni tako lepo kot nam, in nam ne bi bilo vseeno in bi kaj ukrenili v to smer. Ona je opazila, da njena sošolka na novoletnih obdarovanjih za revne dobi zgolj stvari, ki bi jih tako in tako moral imeti vsak otrok, in ji je za svoj denar kupila nekaj, kar si je ta deklica že dolgo želela.
Velikokrat, ko se lotim kakšne svoje reševalne akcije ali pa pogovor zaide v to smer, mi ljudje rečejo, da so tisti, ki so se znašli v stiski, sami krivi za to. Naj gredo delat, pa bodo imeli, jih pogosto slišim reči. Seveda zadeve niso tako zelo preproste, kot se zdi na prvi pogled, in mogoče se lahko tu navežem na vse tisto, kar je naša družina za novo leto dobila v dar. Tisti, ki nimajo, običajno poznajo zgolj ljudi, ki se ubadajo z enakimi problemi, z ljudmi torej, ki tudi sami nimajo skoraj nič in zato težko kaj dajo naprej. In tisti, ki nimajo službe, imajo največkrat okoli sebe znance ter prijatelje s težavami, na moč podobnimi tistim, ki tarejo njih. Še kako radi bi delali, pa žal nimajo kje.
Nimajo take socialne mreže, kot jo imamo mi, običajno razložim tistim, ki imajo pripombe o tem, da bi lahko dvignili telefon in bi tisti na drugi strani poznal nekoga, ki lahko reši njihov problem, če pa ga že ne more rešiti, bo vsaj poklical nekoga, ki mu bo to morda šlo bolje od rok.
Je pač tako, da se gibamo v sebi enakih krogih in le redko splezamo čez svojo ograjo, da bi videli, kako se imajo pri sosedih. Pa ne da bi bili ti zidovi, naši in tistih na drugi strani, tako visoki, da se ne bi dalo priti čeznje, le želje nimamo, da bi videli vse tisto, kar v bistvu ni prav lepo na pogled. S tem, da nekateri dobivamo v dar salame, sire in kaj vem kaj še vse, pa v bistvu tudi ni prav nič hudo narobe. Nasprotno, je še celo lepo in prav. Narobe je le takrat, ko vsega tega, kar imamo, ne znamo deliti naprej in v vsem tem obilju pozabimo, da vsi nimajo tako dobre socialne mreže kot mi.

Vir: Jana
Značke: darilo, Božiček, mreža