»Kako pa vaša Hana lepo riše,« mi je zadnjič rekla znanka, s katero se vidimo bolj redko, tokrat pa je imela priložnost spoznati slikarske sposobnosti moje hčere v prijetni koči na enem od avstrijskih smučišč, kjer smo se skupaj predajali užitkom spomladanske smuke. »Se ti zdi?« sem ji rekla presenečeno. »Ko bi ti videla, kako [ ... ]

Nič mi ne gre bolj na živce kot to, da v moj elektronski nabiralnik letijo razna preposlana sporočila v stilu, pošlji naprej petim prijateljem in zgodilo se ti bo nekaj lepega. V takih primerih pritisnem tipko izbriši že po prvi prebrani vrstici in zadeva je urejena.
Spodnje sporočilo pa mi je poslala znanka, ki jo imam [ ... ]

Včeraj zvečer, medtem ko sem sprehajala psa, sem na cesti zagledala nekaj, kar je pritegnilo mojo pozornost, čeprav je bilo mokro, blatno in na pogled nič kaj privlačno. Čisto navadna babja radovednost, je mojo odločitev, da preplezam umazani kup snega, ki je ločil pločnik od ceste, in pogledam, kaj neki je ta čudna stvar, komentiral [ ... ]

»Natančno vem, kaj bi morala delati s ta malo, da bi še hitreje napredovala, pa nimam energije za to,« sem zadnjič potožila možu. Moje baterije so bile prazne. Niti toliko moči nisem imela, da bi popravljala Hanine najhujše govorne napake, in glede na to, da mi moja hči tisti mesec ni še niti enkrat zabrusila, [ ... ]

Vsakič, ko sva sprehajala psa po tisti ulici, obdanimi z večinoma neurejenimi večstanovanjskimi hišami, sem razneženo rekla: »Ne bi mogla živeti nikjer drugje.« In sem to tudi resno mislila. Tista ulica mi je strašno prirasla k srcu, čeprav je bila vse prej kot prestižna, in stanovati tam, je zame pomenilo varnost.
Potem se je najavila Hana [ ... ]

»Ti, kaj smo počeli v nedeljo?« sem moža vprašala neki torek. Oba sva se zatopila v premišljevanje, kot bi se skušala spomniti, kaj smo počeli v nedeljo pred letom dni in ne na dan, od katerega naju je ločil le ponedeljek. »V soboto smo bili v Logu pod Mangartom,« je takoj odgovoril mož, o nedelji [ ... ]

»Ampak, mami, ne morem gledati filma, ker moram najprej narediti nalogo,« mi je v nedeljo zjutraj, ko sem se je hotela odkrižati s filmom, da bi z možem lahko še malo spala, rekla naša sedemletnica. Po kom se je vrgel ta otrok, mi je šlo skozi možgane, ko sem jo gledala, kako odločno stoji ob [ ... ]

Zagledala se je v nevidno točko za menoj, nemo bolščala vanjo in čakala, da mine huda ura. Na vprašanja ni odgovarjala, vse, kar sva sem in tja uspela iztisniti iz nje, je bil kakšen zdolgočasen ne vem, potem se je zgodba s popolno tišino na njeni strani nadaljevala. Nemoteno sem pridigala o vzajemnem zaupanju pa [ ... ]

Tisti trenutek, ko nama je povedala, da se bo preselila k fantu v Prlekijo, sem mislila, da me bo kap. Pa ne zato, ker je njena odločitev pomenila, da bo naša življenja odslej ločevalo tistih sto šestdeset kilometrov, ki te iz prestolnice pripeljejo v ta prečudoviti konec države. Tudi zato ne, ker bo naša punca, [ ... ]

Izmučena sva obsedela v dnevni sobi, vsak s svojim kozarcem v rokah. Nič nisva govorila, le buljila sva v televizijo, globoko dihala in zbirala moči, da začneva z delom. Hana je tiho jokala v svoji postelji in nama se je trgalo srce, ker se je prvič zgodilo, da sva jo poslala v posteljo v solzah. [ ... ]