Stala sem pred ogledalom in z zanimanjem opazovala odvečno maščobo, ki se mi je začela kopičiti okoli pasu. »Misliš, da obstaja kakšna lažja pot od telovadbe, da se znebim tega špeha?« sem vprašala moža. »Glumičić,« je rekel brezbrižno in pri tem mislil na hrvaškega estetskega kirurga, ki je že mnogim ženskam pomagal do vitkejšega stasa. [ ... ]

Radostno sva skupaj odskakljali v kopalnico, rekoč, da se bova malce uredili in da je moškim zato vstop prepovedan. »Lahko grem s tabo pod tuš?« me je vprašala moja hči in odgovorila sem ji: »Seveda.« Zdelo se ji je imenitno drenjati z mano v tistem ozkem prostoru in moram reči, da je bilo tudi meni [ ... ]

Prijateljica, učiteljica v eni od ljubljanskih osnovnih šol, mi je zadnjič na pol v joku razložila, da se je je neka mama lotila s tako ostrino, da je ostala brez besed. Da se je počutila kot petleten otrok, ki ga nekdo po krivici ošteva in da je bila tako presunjena nad ravnanjem te mame, da [ ... ]

Najprej sem zgolj opazovala, kako ji je mala pulila igrače iz rok. Samo da se je moja nečesa dotaknila, je bila njihova že pri njej in ji to odvzela brez odvečnih besed. Potem je šla naša drugam, pa je spet prišla za njo, in se je zgodba ponovila. Naša je sicer nekaj cvilila, da je [ ... ]

»Včasih kar malo pogrešam globoke pogovore s Hano,« je zadnjič, ko sva si nabirala novih moči na Rožniku, zamišljeno rekel mož. Nekaj sekund sva bila oba tiho - najbrž sva premišljevala o kruti resničnosti njegovih besed -, potem pa je on nadaljeval pogovor s priznanjem, da opazuje druge starše in njihove otroke, posluša, o čem [ ... ]

Mislila sem, da mi bo pregorel telefon. Toliko ljudi me je namreč poklicalo, potem ko se je začela razprava o novem Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih. Ta invalidom namreč ukinja denarno nadomestilo, recimo temu invalidnino, in jim namesto tega namenja socialno pomoč, s tem pa jih v bistvu izenači z vsemi, ki se znajdejo na trgu [ ... ]

Čeprav sem imela kapo poveznjeno skorajda na oči, me je ogovorila. »Dober dan Branka,« je rekla, in odgovorila sem ji z dober dan, čeprav se mi ni niti sanjalo, od kod naj bi jo poznala. Da sem jo nekoč že videla, mi je bilo sicer jasno, a kje in kdaj so se križale najine poti, [ ... ]

Včeraj zvečer sem spet obsedela pred televizorjem. Sem gledala francoski dokumentarni film o ženski, ki je obolela za rakom dojke. Vem, morbidna tema, popolnoma neprimerna za večerne ure, a če izhajam iz stališča, da se je mogoče iz vsake stvari nekaj naučiti, vseeno vredna večerne pozornosti. Še posebej zato, ker je Marie Mandy, ki pripoveduje [ ... ]

»Pogosto igra računalniške igrice?« me je vprašala terapevtka in se mi zdi, da sem v njenem glasu zaznala neodobravanje.
»Niti ne,« sem odgovorila, a le priznala, da naša mala sem in tja vseeno sede pred moj računalnik in uredi frizuro kakšni deklici tam na ekranu, obleče kakšnega dojenčka ali speče pico. Da smo jo dolgo držali [ ... ]

Komaj sem čakala, da zaspi, da bo v hiši končno zavladal mir in mi ne več bo treba poslušati njenega čebljanja. »Mami, samo to ti še povem,« je rekla, medtem ko se je spravljala v posteljo, in mi spet začela razlagati o ne vem več čem. Govorila je in govorila in kar ni hotela nehati, [ ... ]