Stala sem pred ogledalom in z zanimanjem opazovala odvečno maščobo, ki se mi je začela kopičiti okoli pasu. »Misliš, da obstaja kakšna lažja pot od telovadbe, da se znebim tega špeha?« sem vprašala moža. »Glumičić,« je rekel brezbrižno in pri tem mislil na hrvaškega estetskega kirurga, ki je že mnogim ženskam pomagal do vitkejšega stasa. Tale Glumičić se zdaj po štiridesetem, ko sva se oba začela malce spreminjati, v šali kar pogosto prikrade v najin besednjak in je pravzaprav postal nekakšna prispodoba za vse tisto, kar bi ljudje radi dosegli brez pretiranega truda. Življenje v stilu: zaspiš in se zbudiš lep.
Oblekla sem malce širšo majico, da sem prikrila odvečne dekagrame, pa je bila zadeva rešena in je Glumičić tudi to pod ostal brez zaslužka.
Opoldne sva s prijateljico sedeli v restavraciji, obkroženi s samimi študenti. Redko si vzameva čas za skupno kosilo, pravzaprav nama je tudi to pot to uspelo zgolj zato, ker je prijateljica okusila smrt čisto v svoji bližini. Nekdo je prijatelje še zjutraj na socialnem omrežju pozival na srečanje, takrat, ko sva sedeli pri kosilu, pa ga že ni bilo več med živimi. In jo je to spoznanje, da smo minljivi in da je treba uživati takrat, ko se ti pokaže priložnost, tako zadelo, da je pustila vse tiste svoje neskončne spise, ki jo bodo tako in tako počakali, in si vzela čas za zakonsko predpisano malico in prijateljski klepet.
»Kaj smem postreči?« naju je zmotil natakar in sva odgovorili, da bi radi nekaj malega pojedli. Kakšno hitro kosilo, na primer. Kar nekaj časa je našteval dobrote, pa ni uspel vzbuditi najinega pozornosti. Vse do takrat, ko je rekel ocvrt sir. »Ocvrt sir! A veš, da ga nisem jedla že od študentskih časov,« se vzkliknila od silnega navdušenja. In je ona skorajda v istem trenutku rekla, da bi prav tako z veseljem jedla ocvrt sir. Zraven sva naročili še coca-colo, ker če že jeva packarije, delajva to s stilom.
Natakar naju je najprej osrečil z juho in sva jo vzorno pojedli, ker malo zelenjave pred tako kaloričnim kosilom ne škodi. Nato je pred naju postavil krožnik z ocvrtim sirom in krompirčkom ter zajetno dozo tatarske omake. »Noro, kakšne porcije,« sva se čudili gori krompirja, pa nama je razložil, da pri njih je v glavnem študentarija in morajo zato porcije biti velike.
Spravili sva se na sir kot dve lačni študentki in moram reči, da sem se počutila kot ena tistih razigranih mul, ki ima še vse življenje pred seboj in se ji ni treba ukvarjati z vesoljnimi problemi. En navaden sir, poln maščob in kalorij, ki jih nobena od naju prav nič ne potrebuje, naju je spravil v dobro voljo bolj kot katerakoli izbrana specialiteta.
Seveda sva pojedli tudi sladico, ker je bila videti tako dobro, da bi jo bilo greh pustiti. Tudi coca-cola je šla dobro v promet. Nepozabno doživetje, ki naju je stalo devetnajst evrov.
»Kaj si jedla? Ocvrt sir?« se je malo kasneje drla v telefon druga prijateljica, ki se že leta skorajda ne pritakne kruha, makaronov, krompirja in podobnih kaloričnih bomb. »A mi nisi zjutraj tarnala, da moraš shujšati?«
»Ja,« sem rekla, »res sem zjutraj govorila, da sem nujno potrebna kakšne diete, a sem za to, da sem se spet počutila tako kot v študentskih dneh, pripravljena prenašati tudi kakšen kilogram več.«
»Ti si pa res hecna,« je bil njen komentar in na tej točki sva končali pogovor o moji neuspeli dieti.
Naj priznam: z veseljem bi bila bolj suha in z rahlim zavidanjem gledam ženske z ravnimi trebuhi. Koščenost mi je definitivno bližje od okroglih oblik. A če se moram odločiti med tem, ali bom hodila naokoli s ploskim trebuhom in se zato odpovedovala drobnim radostim, ali pa nosila širše majice in si na račun tega privoščila kakšno razvado, potem sem za kršitve. Za široke majice. Za to, da si nahranim dušo, četudi me bo to stalo nekaj dodatnih dekagramov.
Razumete, kaj vam hočem povedati? Da se svet ne bo podrl, če si boste kdaj privoščili tudi kakšen prepovedan sad. Če boste za trenutek živeli tako, kot bi živeli, če vas ne bi z vseh koncev in krajev bombardirali z opozorili o tem, kaj je za vas dobro in kaj ne.

Vir: Jana
Značke: downov sindrom, maščoba, kosilo, dieta