Včasih, ko mi kdo reče, da večino tega, kar doživljam s hčerko, doživlja tudi on s svojim »normalnim« otrokom, bi mu najraje povedala par krepkih. Ko mi prijateljica govori o tem, da se mora njena hči prav tako kot moja boriti za pozornost sošolcev in da jo včasih punčke tudi izločijo iz svoje družbe, ker [ ... ]

Ko mi je prvič omenila, da razmišlja o tem, da bi se po skoraj treh letih vrnila v Ljubljano, sem kar poskočila od veselja. A sem raje molčala, da ne bi kot že tolikokrat poprej rekla kaj preveč in jo s svojim silnim navdušenjem prisilila v odločitev, ki si je zavestno mogoče sploh ne želi [ ... ]

Vsakič, ko rečem ne, ne morem sodelovati z vami, mi je hudo. Mogoče se celo majčkeno sramujem, ker v meni ni tiste bojevitosti, ki so jo mnogi očitno zasledili v mojem pisanju.
Kadar me vprašajo, ali bi nastopila kot govorka, jim rečem ne, češ da me je strah javnega nastopanja. Kadar mi predlagajo, da bi [ ... ]

Če bi ji hotela povedati kaj o tem, kako gre naši Hani v šoli, me je prosila, ker da ima sina z enako diagnozo in se ne zna sama odločiti glede njegovega šolanja. Ko sva začeli govoriti o tej pereči temi, se je izkazalo, da ženska zelo dobro ve, kaj bi bilo najbolje za njenega [ ... ]

Prijateljica mi je ravno nekaj razlagala, ko je pristopila k nama meni neznana ženska. Potrpežljivo je čakala, da sva končali pogovor, potem pa plaho rekla, da bi mi samo rada povedala, da ji je moje pisanje strašno všeč. Tako, kot običajno v takih trenutkih, sem tudi tokrat spravila iz sebe nekaj vljudnostnih fraz, potem pa [ ... ]

Tako kot zmeraj smo tudi tokrat zamujali. In ko smo končno prispeli na prizorišče, tam ni bilo žive duše. So pa bile na travniku pod belimi baldahini slovesno pogrnjene mize. Beli prti in prtički, množica različnih kozarcev in cela četa jedilnega pribora. Cvetlični aranžmaji iz belega cvetja, beli stoli, ena sama belina. Lepo, celo preveč, [ ... ]

»Ne, z njo ni vse v redu. Ona je hodila v posebno šolo.« Branjevka se je zaupljivo nagnila h kupcu in v podkrepitev svojih besed dodala: »Veste, ona je malo zmešana. Ona je hodila v posebno šolo.«
Mislila sem, da mi bodo izstopile oči, ko sem se takole vzorno čakajoča v vrsti trudila, da bi ujela [ ... ]

Komaj sem sledila dogajanju na odru, ker sem nenehno pogledovala na svojo desno, kjer je s prekrižanimi nogami sedela moja devetletna hči. Na ušesa si je poveznila slušalke, ker jo strašno moti nenaden hrup, seveda ne tudi tisti, ki ga povzroča sama.
Prestava ni bila prav nič posebnega, v bistvu sploh nisem razumela njenega bistva, čeprav [ ... ]

Glede na to, da pišem tole kolumno tri dni pred dokončnim iztekom leta, bi najbrž morala spisati eno tako toplo, čutečo kolumno, nekakšno odo novoletnim praznikom in toplemu družinskemu vzdušju. Pa mi pisanje ne gre od rok. Čeprav si res želim napisati kaj lepega, predvsem pa resničnega o tem, kako krasen mesec je praznični december.
Bolj [ ... ]

Hanina učna ura
Naslov: Zakaj nam je ob pohvali neprijetno
Dan je bil zoprn, da bolj ne bi mogel biti in zaradi vse tiste sivine, ki se mi je ponujala ob pogledu skozi okno in je trajala že dobrih štirinajst dni, sem bila presneto sitna. Ždela sem za računalnikom in se trudila iz sebe spraviti kakšno kolikor [ ... ]