Prejšnji teden se mi je dvakrat zgodilo, da sem se pri svojih dvainštiridesetih sama sebi zazdela stara. Najprej sem šla zjutraj mimo izložbe in si tako kot vedno ogledovala, kaj je razstavljeno v njej, a tokrat nisem videla lepih oblek, temveč neko žensko, ki mi ni bila prav nič všeč. Prav grdo se je [ ... ]

»Potrebuješ pomoč?« sem jo vprašala, ker se mi je zdelo, da je tišina postala preglasna in da nekaj ni tako, kot bi moralo biti.
»Mogoče pa res,« je odgovorila in sem odložila sesalnik ter se napotila v kotiček, od koder je še malo pred tem odmevala Mama mia. Zdaj je bilo vse tiho, in ko sem [ ... ]

Je žže res, da sem neskončno srečna, da se je začel pouk in se žživljenje počasi vrača v stare tirnice, a žžal drži tudi to, da se nikakor ne morem ločiti od ležernega poletnega tempa. Moji možgani preprosto nočejo nazaj v realnost, v svet obveznosti, urnikov in hitenja. Sploh jih ne morem prisiliti, da bi [ ... ]

»Ti otroci so absolutno preveč utrujeni,« mi je konec lanskega šolskega leta pripovedovala učiteljica, medtem ko je svoje sedemletnike priganjala, naj se že spravijo na igrišče. »Ampak ta generacija otrok ni utrujena fizično, utrujeni so psihično, kaj je to fizični napor, skoraj ne vedo več,« je nadaljevala.
Nato mi je začela pripovedovati o tem, da zelo [ ... ]

Prišla je v kuhinjo, brez krožnika, in že sem hotela zarenčati, naj pospravi mizo za seboj, ko sem le dojela, da sploh še ni končala s prehranjevanjem. Stopila je čisto k meni, se me nežno dotaknila in rekla: »Mami, prosim ne mi zamerit, ampak pire krompir je tak kot juha. Ni dober, veš.«
Dobro sem vedela, [ ... ]

Ko je bil še mlad in je živel v Indiji, je imel prijatelja. Indijca. Igrala sta kriket in počela druge mladostniške vragolije. Nenehno sta tičala skupaj in nekako se je zgodilo, da sta se zaljubila. V bistvu niti sama nista dobro vedela, kaj se jima je bilo zgodilo, a nekoč sta zaspala objeta nekje v [ ... ]

Preden sem ji obrnila hrbet, sem ji posebej naročila, naj se nikar ne premika in naj stoji pri miru na istem mestu, da je ne bo možž med parkiranjem po nesreči povozil. Obljubila je, da bo upoštevala navodila, a sem ji samo obrnila hrbet, pa je žže ni bilo več. Najprej nisem hotela verjeti, da [ ... ]

Neko poletno soboto zjutraj, mislim, da je bila uražže več kot deset, je naša hči pokukala v spalnico, na široko razprla roke in rekla: »Vstanita zaspanca, zajtrk čaka.« Samo še pet minut, sva ji odgovorila, pa naju je opozorila, da zajtrk ne more čakati, ona pa tudi ne.
Skobacala sva se torej iz postelje in se [ ... ]

S prijateljico sva peljali otroke v zabaviščni park. Nadejali sva se, da se bodo igrali, midve pa bova medtem v miru klepetali, po možnosti ob kavici v kakšni prijetni senci. Že zelo hitro po prihodu je postalo jasno, da bo ostalo zgolj pri pobožni želji, ker je bilo prevroče za plezanje po napihljivih plastičnih igralih [ ... ]

»A veš, da jožže kar malo pogrešam,« je rekel možž kakšnih pet ur po tem, ko sva hčer oddala na avtobus in se začela zavedati, da je pred nama pet prostih dni. Dobrih sto ur, ki jih bova lahko porabila samo zase.
Da jo majčkeno pogrešam tudi jaz, sem mu rekla, a dodala, da se prav [ ... ]