Hanina učna ura
Naslov: Zakaj nam je ob pohvali neprijetno
Dan je bil zoprn, da bolj ne bi mogel biti in zaradi vse tiste sivine, ki se mi je ponujala ob pogledu skozi okno in je trajala že dobrih štirinajst dni, sem bila presneto sitna. Ždela sem za računalnikom in se trudila iz sebe spraviti kakšno kolikor [ ... ]

Prosila me je, naj ji pomagam najti točno določeno risanko med vsemi tistimi, ki jih ima na razpolago. Da zna to tudi sama, sem ji odgovorila, ker je res, da me pri rokovanju s tehničnimi napravami prekaša že kar nekaj časa. Pravzaprav se je zadnjič celo zgodilo, da mi je računalniško miško - najnovejši dosežek [ ... ]

Oni dan so me poklicali s televizije, da bi jim povedala, kako jaz vidim pravljično življenje. Isti trenutek, ko so mi predlagali sodelovanje, sem od treme dobila tako mehke noge, da sem morala sesti; vem namreč, da mnogo bolje pišem kot govorim. Dopovedovala sem tisti prijazni ženski, ki redno bere moje pisanje in je [ ... ]

Priznam, da mi je srce bilo malo hitreje, ko sem stala pred tisto veliko hišo in razmišljala o tem, kaj mi bo prinesel ta dan. Na oni strani vhodnih vrat me je namreč pričakovala drugačnost, tako lepo zbrana na enem mestu, da me je kar malo stiskalo v grlu. Sto vprašanj se mi je podilo [ ... ]

Že tistikrat, ko sem prebrala, da je Desa Muck preživela desetdnevni post, sem pomislila na to, da če zmore ona, najbrž zmorem tudi jaz. A ker sem nenehno lačna in se brez hrane začnem tresti, sem kar takoj nehala razmišljati o njem.
Potem sta se zadnjič prijatelja pohvalila, da je tudi za njima desetdnevni post. Z [ ... ]

»Daj mi meni povej, kako je mogoče, da si ti zavihaš hlačnice in si kljub temu videti elegantna, jaz pa sem tako napravljena videti kot kakšna kmetica,« sem enkrat poleti rekla prijateljici, ko se je na visokih petkah prav elegantno prizibala do mene. Bele hlačnice si je zavihala tako, da so se videli posončeni vitki [ ... ]

»Z veseljem vam sporočam, da bo moj sin še eno leto hodil v šolo,« je pisalo v telefonskem sporočilu. In je to, kar je pisalo, pomenilo, da je še ena mama zmagala v bitki za pravice svojega otroka. Da bo njen sin, prav tako lastnik Downovega sindroma, eno leto pozneje pristal v zavodu in bo [ ... ]

Kakšno minuto ima na voljo moj mož, ko stopi skozi vhodna vrata, da v miru zajame sapo in se malce razgleda po prostoru, potem pa se iz mene vsuje plaz besed. Pripovedujem mu o tem, kaj vse se je zgodilo, ko ga ni bilo, kako sva se s Hano učili, kje ima mala največ težav, [ ... ]

Liza je stara petnajst let in ima cerebralno paralizo. Z družino živi v hiši, v stanovanju v visokem pritličju in mansardi. Ker njena starša pred njenim rojstvom nista pričakovala, da jima bo življenje pripeljalo na pot nekoliko drugačno punčko, sta svoje bivališče gradila kot vsi drugi pari njune starosti. Običajno široka vrata, stopnice, ki vodijo [ ... ]

Najbrž ni prav pametno javno priznati, da si novinar, pa že od poletja naprej skorajda ne gledaš več televizije, še posebej ne informativnih oddaj. Pa bom ne glede na to vseeno napisala, da se mi zdi škoda časa za gledanje in poslušanje vseh tistih slabih in nevzpodbudnih novic, ki nam jih servirajo mediji, in da [ ... ]