»Daj mi meni povej, kako je mogoče, da si ti zavihaš hlačnice in si kljub temu videti elegantna, jaz pa sem tako napravljena videti kot kakšna kmetica,« sem enkrat poleti rekla prijateljici, ko se je na visokih petkah prav elegantno prizibala do mene. Bele hlačnice si je zavihala tako, da so se videli posončeni vitki gležnji in da so sandali z visoko peto prišli bolj do izraza. Moram priznati, da res ni bila videti slabo, in ko sem popoldan možu opisovala to sceno, sem dodala še, da so se moški obračali za njo in da so jo opazile tudi mimoidoče ženske.
Zasmejala se je in me vprašala, ali sem ji namenila te čudne besede namesto prijaznega dobro jutro. Bili sva namenjeni na telovadbo, jaz zato, da se malo razgibam, ker sem od nenehnega čepenja za računalnikom že čisto zvita, ona zato, da bo imela lepše noge.
Kot običajno sem tičala v udobnih športnih copatih z nizko peto in na riti sem imela tako kot skoraj vedno navadne modre kavbojke, ki sem jih sicer drago plačala, a se to čisto nikjer ne vidi. Glede na to, da je bila ura šele osem in da me je čakalo potenje v telovadnici, je bil moj obraz brez odvečne šminke. Bila sem videti kot ena taka navadna povprečna slovenska ženska. Ona pa že zjutraj princeska. Urejena, našminkana, nasmejana, prijazna, koketna.
Velikokrat ji takole v šali rečem, da se ob njej počutim kot pepelka in ona se ob takšnih priložnostih od srca nasmeje. Ker ve, da je tisto o pepelki celo malo res, saj kadar je ona zraven mene, moški praviloma sploh ne opazijo, da obstajam. To me sicer nič kaj dosti ne moti, ker sem tak tip človeka, da ne delim ravno nasmeškov vse naokoli in jih tudi ne pričakujem od drugih, a morda bi mi kakšen krat vseeno godil kakšen odobravajoč moški pogled.
Enkrat sva šli s to mojo prijateljico, ki jo imam drugače zelo rada, skupaj malo po trgovinah. Pozorno sem opazovala, kakšne cunjice je jemala v roke in sem potem še sama zgrabila nekaj ozkih majic, o katerih sicer vem, da se mi čisto nič ne podajo, ker samo še poudarijo moj trebuh. Gledala sem se v ogledalo in mi je bilo takoj jasno, da to nisem jaz, ampak ona je rekla, da v njej sploh nisem slaba in sem si rekla: No, punca, pa poskusi, če si lahko tudi ti malo bolj elegantna.
Prinesla sem tisto majico domov in je mož takoj, ko jo je videl, rekel, da si me ne zna predstavljati v takšnih cunjah, a sem mu razložila, da bom mogoče malo spremenila slog oblačenja, glede na to, da nisem več smrklja in da na svetu poleg kavbojk obstajajo še druga oblačila.
Potem sem naslednji dan zgolj v svoji družbi še enkrat pomerila tisto majico in ugotovila, da se v njej ne počutim niti malo v redu. Da to nisem jaz. In da tudi če jo oblečem, nikoli ne bom ona. Ker sem pač drugačna. Bolj športne sorte in drugače grajena, z drugačnim karakterjem in z drugačnimi vrlinami. In sem navlekla nazaj svoje kavbojke in staro dobro malce preveliko majico in sem bila srečna in sem bila spet jaz.
Mislila sem, da sem opravila s poskusi prestavljanja v njeno kožo, pa se še vedno kdaj zalotim, da bi mogoče raje bila ona kot jaz sama. Ker ona živi brez nekih hudih pretresov. Ker njenima otrokoma uspe tako rekoč vse, česar se lotita. Ker se ji ni treba bati, da bosta morala zamenjati šolo. Ker ji ni treba z njima letati okoli zdravnikov. Ker se ji ni treba ukvarjati z odvečnimi kromosomi in z vsem tistim, kar prinesejo s seboj. Ker se ji ni treba nenehno bojevati.
Ko se rešim takih neumnih hipnih prebliskov, sem spet srečna, da sem to, kar sem. Vesela, da se znam spoprijeti s svojo prtljago, da jo preprosto dvignem in nesem, ne glede na to, kako težka je. Da nič kaj dosti ne razmišljam o tem, zakaj se vse to dogaja prav meni. Da znam živeti to, kar se mi ponuja in iz tega iztržiti kar največ.
Pogosto razmišljam o tem, kakšna umetnost je, sprejeti se takšen, kakršen si v resnici. Z vsemi plusi in minusi, ki so ti bili položeni v zibelko ali pa si jih pobral nekje ob poti. In koliko laže je, če ne razmišljaš preveč in se ne primerjaš z drugimi, ampak preprosto sprejmeš tisto, kar se pač ne da spremeniti. Čeprav je včasih težko biti pepelka, priznam.

Vir: Jana
Značke: hlače, telovadba, računalnik, pepelka