130. Hanina učna ura: Zakaj ne mislite samo nase

13. nov, 2011 | Tekst: branka | Kategorija: Brankin blog, Kolumna, zadnji vnos

Najbrž ni prav pametno javno priznati, da si novinar, pa že od poletja naprej skorajda ne gledaš več televizije, še posebej ne informativnih oddaj. Pa bom ne glede na to vseeno napisala, da se mi zdi škoda časa za gledanje in poslušanje vseh tistih slabih in nevzpodbudnih novic, ki nam jih servirajo mediji, in da se mi takrat, ko vseeno nanese, da obsedim pred televizijskim dnevnikom, dozdeva, kot da sem vse to enkrat že videla. Isti ljudje, enake težave, enake packarije, ki ne bodo kaznovane, prispevki o tem, kako se je v Indiji iztiril vlak, pa kako sta se nekje na čisto drugem koncu sveta zaletela dva kamiona in kako se je neki naš prehitri motorist zabil v ograjo. Kot bi se na tem našem ljubem svetu ne zgodilo prav nič lepega in prijaznega več.
Pa se še dogajajo take lepe, prijazne, vzpodbudne reči, ki ti pogrejejo dušo in ti pokažejo, da vendarle še niso šle vse vrednote k vragu in da denar še ni povsem postal sveta vladar. Le to je, da medijev v glavnem ne zanimajo preveč. Žal.
Ena takih prijaznih zgodb se je zgodila predprejšnjo soboto, prav na tisti dan, ko so v Ljubljani in po svetu potekala tako imenovana protikapitalistična zborovanja, ki naj bi spremenila svet. V Jeprci pri Medvodah je manjše zasebno nemško podjetje Baufritz Gmbh & Co skupnosti Barka, ki skrbi za odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, podarilo milijon evrov vredno hišo, v kateri bodo uredili delavnice. Podjetje je podarilo ves material, lokalna bavarska župnija je z darovi pokrila stroške tovornjakov, delavci pa so med počitnicami in v prostem času izvedli vsa dela. Za dokončanje objekta so porabili 1871 ur prostega časa in 95 dni počitnic.
In vse to so počeli in podarili ne da bi karkoli pričakovali v zameno. Brez kakršnih koli promocij, koristi in zahval zase, brez nastavljanja pred objektivi, kakršnim smo ob minimalnih donacijah, ob katerih mi gre kar na jok, priča na Slovenskem, brez slovesnih banketov, na katerih bi zase in za svojo zabavo zapravili več kot so v bistvu podarili.
Tisti, ki krmarijo Barko, so želeli, da za to lepo dejanje izvedo vsi Slovenci, in oni so bili tisti, ki so se povezali z Gospodarsko zbornico in v sodelovanju z njimi pripravili predavanje nemških gospodarstvenikov o družbeni odgovornosti podjetij. O tem, kako lahko prav vsak od nas nekaj prispeva v dobro družbe. Tudi podjetja. Čeprav je kriza, na katero se tako radi izgovarjamo.
»Ja, kriza je. Lahko se pritožujemo, tarnamo, protestiramo, čakamo na spremembe in jih zahtevamo. Tudi, ja. Ampak vsak od nas, tako čisto posamezno, pa lahko že danes začne delati drugače in živeti tam, kjer je. Vsak lahko nekaj spremeni v svojem okolju in potem bo ta velik svet postal drugačen. Družba se bo spremenila.«
S temi besedami je hišo predal v uporabo tehnični direktor podjetja Helmut Holl, tisti, ki je lastnike Baufritza prepričal o donaciji. Verjame namreč, da je to, da začnemo svet spreminjati pri sebi, edina pot iz krize, v kateri se je znašla sodobna družba.
Da ti tudi kriza ne more do živega, če v nekaj res verjameš, je še eno sporočilo nemškega Baufritza. Podjetje se je za donacijo namreč odločilo pred gospodarsko krizo, realiziralo pa med njo, ko je tudi samo zašlo v težave. »Čeprav na ta izziv nismo bili pripravljeni in zanj nismo imeli privarčevanega denarja, smo se vrgli v projekt in ga uresničili. Zame je to dokaz, da je mogoče uresničiti vse, če se le odločiš, da boš naredil nekaj dobrega za druge,« je Holl povedal novinarki Mladine. In še: »Nesebična pomoč drugim prinaša notranji mir.«
Ampak taka sporočila slišijo le redki. Med predavanjem nemških gospodarstvenikov je bilo kar nekaj sedežev v dvorani s 120 sedeži praznih, pa čeprav je Zbornica poslala vabilo vsem svojim 12.000 članom. In ob predaji hiše ni bilo nikjer videti pristojnega ministra, na ogled je poslal »zgolj« nekega svojega uradnika. Ni bilo politikov in gospodarstvenikov. In tudi kopice novinarjev ni bilo, da bi to sporočilo prenesli do ljudi. Mogoče bi potem lažje razumeli, da sprehod po ulicah sveta ne bo spremenil na bolje. Da bo treba začeti drugje. Pri sebi.

Vir: Jana
Značke: demonstracije, Barka, podjetje, denar, kriza

Napiši komentar