Hana je vstopila v stanovanje pred menoj. »Kaj pa je to na mizi?« se je radovedno zagnala proti vrečki, ki je kraljevala na mizi v družbi treh rdečih vrtnic. Takoj sem vedela, kaj je v njej, pa sem kljub temu le pripela psa na vrvico in odkorakala z njim nazaj v meglen dan. Želela sem [ ... ]

Samo na tipko briši pritisnem, kadar priroma v moj elektronski predal kakšno od tistih neumnih verižnih pisem, ki govorijo o tem, da me čaka sto let nesreče, če ga ne bom poslala naprej. In tudi tole, ki sem se ga tokrat odločila uporabiti za kolumno, bi skorajda odpotovalo v koš, ker mi ga je poslala [ ... ]

Prijateljica je v službi praznovala pomemben jubilej in že nekaj dni pred dogodkom sem si belila glavo, kaj naj ji podarim. Zdelo se mi je, da na prireditev ne morem priti praznih rok.
Najprej mi je prišel na misel šopek rož, a ne tak običajen šopek, kakršnega lahko dobi vsak, v mislih sem imela takega iz [ ... ]

Razredničarka je mencala, ko mi je morala povedati, da moja hči sicer zelo rada poje, a to počne tako glasno in tako zanič, da so se začeli drugi otroci pritoževati. V bistvu se je izrazila veliko bolj fino, kot sem to opisala jaz, ker je precej prijazna gospa, a mi je hotela povedati točno to: [ ... ]

Počila se je na sedež poleg mene in se potopila v svoj svet. »Kako je bilo v šoli?« sem jo vprašala in mi je na kratko odgovorila: »V redu.« »Je bilo kaj težav?« sem drezala vanjo, čeprav sem vedela, da je zaman in da potrebuje nekaj časa, da se preklopi v drug svet.
Vozili sva se [ ... ]

Komaj smo našli lokal, v katerem ni pihalo iz vseh mogočih klim, pa tudi mize so bile dovolj narazen, da smo lahko ob našo stlačili voziček s spečim Nejcem. Tudi natakarji niso dajali vtisa, da nam bodo izpred nosa pobirali krožnike, kakor hitro na njih ne bo več kot en grižljaj, zato smo se zedinili, [ ... ]

»Draga Branka, danes si bila videti tako obupano, neka mešanica razočaranja, jeze, žalosti … No, morda je bilo tako videti zaradi svetlobe na hodniku.«
Tole zaskrbljeno telefonsko sporočilo sem dobila oni dan, kmalu po tem, ko sem na šolskem hodniku doživela in preživela pogovor s Hanino razredničarko. Opis dobre znanke najbrž ni bil daleč od resnice, [ ... ]

Prehodila sem že vso gmajno, pa v košari še kar ni bilo nič. Nekaj ubogih lisičk se je vozilo po njej in me navdajalo z upanjem, da je na tistem strmem hribu vendarle še kaj gob. Počasi mi je začelo zmanjkovati volje, ker pohajkovanje po hosti brez rezultata ni niti malo zabavno.
Potem pa sem ga [ ... ]

Leta 1979 je Ellen Langer z univerze v Harvardu s svojimi študenti izvedla poskus, ki je bil za tiste čase precej neobičajen. Zbrala je skupino moških, starejših od 75 let, in jih za teden dni preselila v skupno bivališče, tam pa pripravila vse potrebno za to, da so se počutili, kot da se je čas [ ... ]

Ko sem prišla prvič, je bilo vse lepo in prav. Gospe, ki me je sprejela, je na obrazu počival tak spokojen nasmešek in takoj mi je bila pripravljena priskočiti na pomoč. Skupaj sva znosili stvari iz avta, pogledali, kaj vse se skriva v škatlah, potem pa še malce poklepetali o izkušnjah z avtodomarskim življenjem, katerega [ ... ]