»Če se bo M. preveč sekiral zaradi ločitve in če bo travmiral, mu bom kupila karto za London in bomo šli na izobraževalni dan v Kraljevo bolnišnico za nevrološke bolezni, da bo videl, kaj so to resnične muke,« sem pisala možu nekaj minut po tem, ko sem z velikim cmokom v grlu in na robu [ ... ]

Že ko mi je rekel živijo, sem vedela, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Nobene radosti ni bilo v njegovem glasu in tudi smeh, tako značilen zanj, je manjkal. »Je kaj narobe?« sem plaho rekla. »Ah, ne,« je odgovoril, »berem prošnje, ki so prispele na razpis. Za osem razpisanih delovnih mest se poteguje [ ... ]

»Jutri popoldan sem povabljena na rojstni dan,« me je enkrat ob enih, ko sem prihitela po Hano, obvestila njena sošolka, ki mi tudi sicer redno poroča o dogajanju v razredu. »Lepo,« sem rekla in samokritično zaznala, da mi že sveti opozorilna lučka in da vem, da nadaljevanje ne bo prineslo nič dobrega. In je mala [ ... ]

Bila je nedelja. In imela sem rojstni dan. Okroglo obletnico. Od mene se je pričakovalo, da bom pripravila vsaj zakusko, če že ne zabavo, in tudi sama sem še nekaj dni pred usodnim datumom govorila, da bom pripravila dan odprtih vrat in da me bodo lahko prišli cmoknit vsi, ki si to želijo.
Potem pa je [ ... ]

Posedala sva na terasi, pila ne vem katero kavo tisti dan, zaradi hude vročine se nama je komaj ljubilo živeti. Najina hči je kljub prečuti noči s slušalkami na ušesih živahno poplesava po dnevni sobi, vadila plese iz filma Moje pesmi moje sanje in zraven glasno prepevala. Gledala sva jo in se topila od sreče [ ... ]

»A veš, da bi lahko šla jutri v penzijo,« sem oni dan rekla možu, potem ko sem bila od vseh obveznosti in pritiskov že popolnoma zbita in sem sanjarila samo še o daljšem počitku. Tudi njemu je bila misel na zgodnjo upokojitev všeč, ker je imel tudi že precej prazne baterije, a sva se kljub [ ... ]

Mislim, da je bilo tri dni po tistem, ko sem prišla iz porodnišnice, ko smo s prijatelji sedeli v dnevni sobi, grizljali čips in nazdravljali s kozarci. Vzdušje je bilo prešerno in vsi smo bili dobre volje, čeprav je v zraku ves čas visela tista zoprna besedna zveza Downov sindrom in je obstajala nevarnost, da [ ... ]

»Tako rada bi kam šla,« je zadnjič potožila znanka. Pa da si želi videti Pariz, London, Rim. »In v čem je problem?« sem se čudila, ker pač vem, da nimajo denarnih težav in bi si brez večjih težav privoščili kakšno mini potovanje. Razložila mi je, da je mož najraje doma, da se tudi sin najbolje [ ... ]

Še danes se natančno spomnim, da sem žensko, edino mamo otroka z Downovim sindromom, ki sem jo poklicala po Haninem rojstvu, na koncu pogovora, potem ko mi je razložila, da se otroci s trisomijo enaindvajset težko prilagajajo novostim, vprašala, ali to pomeni, da bova morala Hani vsakič, ko se bomo hoteli kam odpraviti, to najaviti [ ... ]

Niti za trenutek ni oklevala, ko je zapeljala na prazen parkirni prostor pred trgovino, edini daleč naokoli. Preden se je poskočno odpravila proti vhodu, si je poravnala krilo in se nato na visokih petkah elegantno odzibala opravkom naproti. »Oprostite, gospa, parkirali ste na parkirišču za invalide,« sem si dovolila stegniti jezik, pa mi je zabrusila, [ ... ]