Mala je dvignila prst in rekla: „Mami, danes bom šla sama na plavanje. Prosim te, da ostaneš v avtu in ne hodiš za menoj.”
„Ampak …,” sem skušala protestirati, pa je zamahnila z roko, češ, zdaj govorim jaz, pusti me, da končam. In je nadaljevala: „Ničesar v življenju ne morem narediti čisto sama, nenehno mi [ ... ]

Kot vsaka mama je tudi Marta svojemu sinu pred spanjem pripovedovala zgodbice. Včasih jih je brala, spet drugič si jih je preprosto izmišljevala. Edi je bil še majhen in ni vedela, koliko jo v resnici razume in koliko zgolj posluša njen glas. Težko je bilo vedeti, kaj se dogaja v njegovi glavi. Tega večera pa [ ... ]

Ko je leta 1964 Kanadčan Jean Vanier pod svojo streho vzel dva moška z motnjo v duševnem razvoju, se je sam sebi najbrž zdel strašno dober in plemenit. Dedci so se v francoski vasi Trosly-Beuil naselili v eno od hiš, jo po Noetovi barki poimenovali Barka, potem pa se začeli učiti življenja pod isto streho. [ ... ]

Zadnjič sem gledala super film o debelušni frizerki, ki se je trudila najti spodobno službo. Pravzaprav ji s tem, ko rečem, da je bila zgolj debelušna, delam krivico, ker je bila tako okrogla, da je težko sama vstala iz postelje in ji je morala pri tem pomagati hči. Večina žensk na njenem mestu bi nemudoma [ ... ]

Na Nino me je prvi opozoril mož. „Ni to tista novinarka?” me je vprašal in sem odgovorila, da najbrž je, čeprav se mi ni niti sanjalo, kam naj jo vtaknem. Vedela sem sicer, da sem ta lepi obraz nekoč nekje že videla, a si nisem mogla priklicati v spomin njene zgodbe. Invalidski voziček, v katerem [ ... ]

Včasih, ko mi kdo reče, da večino tega, kar doživljam s hčerko, doživlja tudi on s svojim »normalnim« otrokom, bi mu najraje povedala par krepkih. Ko mi prijateljica govori o tem, da se mora njena hči prav tako kot moja boriti za pozornost sošolcev in da jo včasih punčke tudi izločijo iz svoje družbe, ker [ ... ]

Ko mi je prvič omenila, da razmišlja o tem, da bi se po skoraj treh letih vrnila v Ljubljano, sem kar poskočila od veselja. A sem raje molčala, da ne bi kot že tolikokrat poprej rekla kaj preveč in jo s svojim silnim navdušenjem prisilila v odločitev, ki si je zavestno mogoče sploh ne želi [ ... ]

Vsakič, ko rečem ne, ne morem sodelovati z vami, mi je hudo. Mogoče se celo majčkeno sramujem, ker v meni ni tiste bojevitosti, ki so jo mnogi očitno zasledili v mojem pisanju.
Kadar me vprašajo, ali bi nastopila kot govorka, jim rečem ne, češ da me je strah javnega nastopanja. Kadar mi predlagajo, da bi [ ... ]

Če bi ji hotela povedati kaj o tem, kako gre naši Hani v šoli, me je prosila, ker da ima sina z enako diagnozo in se ne zna sama odločiti glede njegovega šolanja. Ko sva začeli govoriti o tej pereči temi, se je izkazalo, da ženska zelo dobro ve, kaj bi bilo najbolje za njenega [ ... ]

Prijateljica mi je ravno nekaj razlagala, ko je pristopila k nama meni neznana ženska. Potrpežljivo je čakala, da sva končali pogovor, potem pa plaho rekla, da bi mi samo rada povedala, da ji je moje pisanje strašno všeč. Tako, kot običajno v takih trenutkih, sem tudi tokrat spravila iz sebe nekaj vljudnostnih fraz, potem pa [ ... ]