»Upam, da si na pivu in ne na urgenci,« sem zadnjič ob pol enajstih zvečer napisala svojemu možu, ki se je dve uri in pol pred tem odpravil na rekreacijo in ga še ni bilo domov. Samo nekaj minut za tem se je prikazal med vrati in bil videti strašansko začuden, ker me je našel [ ... ]

Razlagala mi je oni dan dobra znanka, da imajo doma vojno stanje. Hčere kljub temu, da končuje sedmi razred in je sicer že skoraj povsem samostojno dekle, prav nihče in z nobeno metodo ne more pripraviti do tega, da bi prostovoljno sedla za pisalno mizo in naredila domače naloge. Da jih želi delati skupaj z [ ... ]

»Škoda, ker si končala na napačnem oddelku,« mi je rekla prijateljica, ko sva si neko torkovo dopoldne izmenjavali izkušnje, ki sva si jih nabrali kot prostovoljki. Ona je pakirala hrano in bila silno zadovoljna z vsem, kar je doživela, jaz pa sem se prostovoljno pridružila skupini, ki je prebirala oblačila. In mi ni bilo niti [ ... ]

»Boš ostala doma ali greš z mano?« sem vprašala svojo utrujeno hčer, ki se je večer poprej vrnila s štiridnevnega pohoda od Slavnika do Strunjana. »Kam pa greš?« mi je odgovorila z vprašanjem, ne da bi umaknila oči s svojega iPada. »Pakirat stvari za ljudi, ki jih je poplavilo,« sem odgovorila in je rekla na [ ... ]

Leta 2011, ko je skupina učiteljev Waldorfske šole Ljubljana pripravljala glasbeno točko za maturantski ples – nekakšno darilo učiteljev učencem ob zaključku skupne poti –, še čisto nič ni dalo slutiti, da bo tisto učiteljsko preigravanje not preraslo v nekaj trajnega. Da jim bo pesem Lucka kuhna, ki so jo spisali za tisto [ ... ]

»Misliš, da bo ta srajca še dobra?« me je spraševal mož in si ogledoval svojo poslovno srajco, ki je pod pazduhami že dobila rahlo rumenkast pridih. »Mislim, da je,« sem mu odgovorila, pa je še kar dvomil o mojih besedah. »Bi jo še nosil, če te ne bi pripravila do tega, da v svoji omari [ ... ]

Najprej je bila ena mojih najljubših prodajalk v bližnji trgovini. Potem je naenkrat ni bilo večin ko sem nekoč po naključju vkorakala v trgovino na čisto drugem koncu mesta, je bila tam. »Premestili so me,« mi je pojasnila in sem si pač mislila, da trgovke ne morejo same odločati, kje bodo delale, in je šla [ ... ]

Nihče mi sicer še ni rekel, da sem se spremenila, a jaz vem, da sem se. Da sem veliko bolj mirna, kot sem bila nekoč, in da se veliko manj obremenjujem z nekaterimi stvarmi, predvsem s tistimi, na katere pravzaprav nimam vpliva. Če sem še pred kakšnim letom želela na vsak način spremeniti svet in [ ... ]

»Zapiši si, da se dobimo osmega marca,« mi je po telefonu narekoval mož. »Misliš, osmega februarja,« sem ga popravila, kajti bil je začetek meseca in osmi marec je bil še nepredstavljivo daleč. »Ne, ne,« je odgovoril, »prav si slišala, dobimo se osmega marca ob petih popoldne.« Zapisala sem torej v svojo čudežno beležko, da se [ ... ]

»Blagor tebi, da lahko greš,« sem mu rekla, preden je prijel za kljuko. Čeprav je bil tik pred tem, da stopi skozi vhodna vrata, se je zavrtel na peti in mi odgovoril: »Blagor tebi, da si lahko doma.« Zaprl je vrata za seboj in šel v beli svet.
Obsedela sem z Nejcem v naročju in še [ ... ]