Tokrat za začetek zgodba. O Italiji. In o Nizozemski. Ter o tem, v čem se ti dve deželi razlikujeta. In zakaj upajo raziskovati samo nekateri.
Ko pričakuješ otroka, je to tako, kot načrtovanje potovanja – v Italijo. Kupiš si množico vodičev, delaš čudovite načrte. Kolosej, Michelangelov David, gondole v Benetkah. Morda se celo naučiš nekaj italijanskih [ ... ]

Iskanje ljudi, ki znajo v otroku prepoznati potencial in ne vidijo zgolj diagnoze in vseh težav, ki jih ta prinaša s seboj, je hudičevo težko delo, ker te že od začetka vsi opozarjajo na to, česa vse tvoj otrok ne zmore.
Dojenje v porodnišnici je na primer lahko videti tudi takole.
Medicinska sestra: »Gospa, nima smisla, da [ ... ]

Danes, pri skoraj štiridesetih, razumem. Da nekaterih stvari preprosto ne moreš razumeti, dokler se sam ne soočiš z njimi. Lahko ti stokrat razložijo, pa ne boš sposoben prestopiti nevidne meje, ki te loči od tistega s problemom. Ja, šele danes razumem, kaj nam je hotela povedati Vesna Godina na faksu, ko je stala pred tablo, [ ... ]

Jaz sem Snježana Kanjir, poslovna tajnica Združenja za samozastopanje, pravi ženska v modrem predpasniku in odloži pladenj s kavo na mizo. Poda mi roko, pri tem sramežljivo pogleda stran in mi nato vešče servira skodelico kave. »Želite še kaj?« se obrne proti profesoricama Stančić in Bratković, ki nama bosta med pogovorom priskočili na pomoč, če [ ... ]

Klasično urarstvo izumira, ugotavlja Jurij Hübscher, šestinštiridesetletnik, zakopan med stare ure bistveno starejšega letnika, kot je on sam. In ker se mu ne zdi prav, da bo ta obrt izginila s seznama obrti, pomembnih tudi za Slovence, in si čez petdeset let naši zanamci zato sploh ne bodo več znali predstavljati, da so nekoč ure, [ ... ]

»Naj nekdo takoj vzame metlo in počisti to svinjarijo!« je zatulil možakar v modrem delovnem plašču, in to tako glasno in ukazovalno, da smo se tisti, ki smo bili priče prizoru, nehote začeli pripravljati na to, da kar sami opravimo naročeno, čeprav z vsemi tistimi starimi žeblji, razbitim steklom in drugo svinjarijo okoli hiše nismo [ ... ]

Da se je dokopal do znanja, je moral dvakrat pobegniti od doma. Prvič se je kot šestletnik poskušal sam vpisati v prvi razred, a mu mama ni dovolila, zato se je obesil. Neuspešno. Pri štirinajstih je pobegnil drugič, da je lahko šel na testiranje za vojaško štipendijo in da se je vpisal v srednjo šolo. [ ... ]

Nikoli ni bilo niti najmanjšega dvoma, da bo postala fotografinja, portretistka. Ne samo zato, ker je odraščala v fotografskem ateljeju svojega očeta, ampak predvsem zato, ker je znala videti vse tisto, česar se včasih ne da opisati z besedo, se pa da to v tisočinki sekunde nezmotljivo ujeti v objektiv in ovekovečiti na fotografiji.
»Če tega [ ... ]

Oni dan sem bila tarča posmeha naših prijateljev. In to zato, ker sem, ko je pogovor nanesel na našo psico, ki je tiste dni hodila naokoli prestrašena, kot bi srečala duhove, po enem samem pogledu v svojo modro beležko zrecitirala, da se je zelo podobno obnašala tudi prvega aprila in da je tako stanje trajalo [ ... ]

Postal je športni pedagog, specializiral defektologijo in se zaposlil v Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Tako kot sodelavci je vsak mesec komaj čakal plačo, ki je v tem času, na začetku delovne poti, pred več kot dvajsetimi leti, znašala osemindvajset tisoč tedanjih dinarjev. Takrat starine v njegovem življenju še niso imele pomembne vloge.
A [ ... ]