V mislih sem imela sproščujoč konec tedna. Predstavljala sem si prizore idiličnega življenja in zadovoljna razmišljala o tem, kako pametno sva se odločila, ko sva vzela s seboj še deklico iz Mladinskega doma Malči Beličeve, da bo najina hči imela družabnico in nama ne bo treba ves čas skakati za njo naokrog.
Doslej se je Hana [ ... ]

Izbirala sem rože za na balkon, in ko me je mož opozoril, da morava biti čez šest minut pred baletno šolo, ker Hana konča z vajo, sem le brezskrbno zamahnila z roko. Tako in tako zmeraj končajo pozneje, nato pa ona potrebuje še kakšnih dvajset minut, da obuje čevlje in obleče jakno, sem mu brezskrbno [ ... ]

Prvi se je priglasil k besedi neki oče. Da ima doma odraslega sina z motnjo v duševnem razvoju, ki se stalno zaljublja v normalne punce, je razložil, in da ga zanima, kakšne izkušnje ima zdravnik s tovrstnimi zvezami. Upokojeni pedopsihiater Franci Hrastar je, ne da bi kaj dosti pomišljal, izstrelil: »Slabe.«
Mislim, da smo vsi, ki [ ... ]

Kot vedno, kadar se znajdem v tujem okolju, sem se tudi to pot usedla v zadnjo vrsto. Počila sem se na neudobno leseno klop, čeprav je bila še vsa prva vrsta udobnih stolov prazna, in se delala, da me ni. Niti enega samega človeka nisem poznala v tisti dvorani, pa bi v bistvu lahko poznala [ ... ]

»Je Hana sama napisala te razglednice?« me je vprašala znanka, in sem ponosno odgovorila, da je. Nato sem se popravila in ji razložila, da sva ji z možem malo pomagala pri tem, da sva ji namignila, kaj naj napiše, in potem ko ni vedela, kako bi se lotila zadeve, vse skupaj še zapisala na papir. [ ... ]

Tam, kjer ne bi smelo biti nikogar, so stali trije avtodomi. In me že samo s tem, da so bili tam, spravili v slabo voljo. »Kaj če bi šli pogledat še kam drugam?« sem prosila. »Ne,« se ni dal mož, »predvsem zaradi tebe smo se peljali tako daleč in zdaj lahko le tiho trpiš.«
Utihnila sem, [ ... ]

Ko bi morala biti že zdavnaj v postelji, je prikolovratila v kuhinjo. »Žejna sem,« je rekla. »Ne, pa nisi,« ji je odgovoril mož, pa je še enkrat ponovila, da je tako žejna, da ne bo mogla zaspati. Pojasnil ji je, da vsaj vsak drugi večer odigra podoben prizor in da se ji račun še nikoli [ ... ]

»Zdravo, Petra tu,« je zapela po štajersko in me v delčku sekunde vrnila petindvajset let nazaj. V srednjo šolo. »Ku … ku … ku,« sem zapela in se poskušala spomniti, kaj sledi prvima dvema črkama. Skušala sem si priklicati v spomin njen priimek. »Ja, Kukučka,« mi je pomagala z odgovorom, »čeprav se zdaj pišem drugače.«
Zdelo [ ... ]

»Fantje, prosim vas, da ne kadite, ker mojo mami to moti,« je moja hči naročila trem fantom, ki so sedli za sosednjo mizo. Zdelo se mi je simpatično, da tako lepo skrbi zame, sicer pa je to, da lahko ljudi prijazno prosiš, naj kadijo za kakšno drugo mizo na sicer popolnoma praznem gostinskem vrtu, videla [ ... ]

»Mami, moraš me vpisati na violino,« je vpila moja hči, medtem ko je sopihala po stopnicah. Že dolgo ni prišla iz šole tako dobre volje. »Ful je kulsko,« je žgolela, jaz pa sem si mislila, ja, bi te prav rada videla z violino v rokah.
V stanovanju se ni uspela niti sleči, ker je imela toliko [ ... ]