210. Hanina učna ura: Zakaj imajo tudi drugačni pravico do spolnosti
4. jul, 2013 | Tekst: branka | Kategorija: Brankin blog, Kolumna, zadnji vnosKot vedno, kadar se znajdem v tujem okolju, sem se tudi to pot usedla v zadnjo vrsto. Počila sem se na neudobno leseno klop, čeprav je bila še vsa prva vrsta udobnih stolov prazna, in se delala, da me ni. Niti enega samega človeka nisem poznala v tisti dvorani, pa bi v bistvu lahko poznala prav vse, ker na neki način delimo isto usodo. Vsi smo bili tam zato, ker imamo otroka z Downovim sindromom.
Tokrat je bilo prvič, da sem se udeležila kakšnega seminarja ali izobraževanja na to temo, razlog za to pa je bila tema, ki naj bi jo obdelovali to pot: Osebe z Downovim sindromom in spolnost. Saj ne, da bi moja desetletna hči že kazala kakšna nagnjenja v tej smeri in bi se hudo mudilo z izobraževanjem, le zdi se mi, da se je o takih pomembnih zadevah dobro poučiti že prej, preden te nekega dne povsem nepripravljenega ujamejo v vsem svojem razkošju.
Za uvod nam je predavatelj dr. Franci Hrastar, upokojeni pedopsihiater in dolgoletni vodja službe za pedopsihiatrijo na psihiatrični kliniki, povedal nekaj, kar smo najbrž vedeli vsi v tisti dvorani, da je namreč spolnost v naši družbi še vedno tabu, spolnost ljudi z motnjo v duševnem razvoju pa še bolj. Da se ljudem kar nekako zdi, da so ta bitja aseksualna, da torej nimajo spolnih potreb tako kot vsi drugi, kar pa je čisti predsodek. Kajti tudi če se intelektualno razvijajo nekoliko počasneje, gre njihov telesni razvoj najpogosteje čisto normalno pot in so torej v telesnem pogledu čisto taki kot mi.
Kljub temu bi na vprašanje, ali naj osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo spolno življenje, veliko ljudi najbrž še vedno odgovorilo, da ne. Verjetno bi rekli, da je bolje, da ne, da ni prav, ker tako ne vedo, za kaj gre, in jim njihove omejene sposobnosti ne omogočajo normalnega spolnega življenja. Kaj pa je to normalno spolno življenje? Je to zgolj spolni akt ali kaj več, nas je vprašal dr. Hrastar.
In kar sam odgovoril, da mi tako imenovani normalni mislimo, da je spolnost zgolj spolni odnos. Da pa je veliko več in obsega celo paleto čustev ter dejavnosti, od simpatije, erotičnosti, privlačnosti, pripadnosti pa vse do spolnosti, kakršno imamo v mislih mi.
»Morda ti ljudje res kažejo manj akademskega znanja, vedenja, a moramo vedeti, da so osebe z motnjo v duševnem razvoju prav zato, ker so prikrajšane na intelektualnem nivoju, ohranile to notranje, čustveno, elementarno, nekaj, kar smo mi izgubili na poti k odraslosti. Gre za spontano čustvenost, pripadnost, ljubezen. Mi smo se prenaredili, prilagodili splošnim normam družbe, ki zapovedujejo, da je treba čustva skrivati, da se ne spodobi kazati nežnosti. Mnogokrat prezremo, kako znajo ljudje z motnjo v duševnem razvoju pokazati svojo prvinsko čustvenost, ljubezen, pa tudi odklanjanje.« Nič ne vidimo, kakšno bogastvo nosijo v sebi.
Seveda pa dejstvo, da so tudi drugačni spolna bitja in si želijo spolnosti, od nas, staršev, skrbnikov, učiteljev in drugih strokovnih delavcev, zahteva, da jih seznanimo z njihovim spolnim zorenjem in da jih samo zato, ker so intelektualno šibkejši, ne puščamo nevedne. Da dekletom za uvod povemo, da lahko nekega dne, ko bodo šle na stranišče, zagledajo krvave spodnje hlačke, in fantom, da so lahko njihove spodnjice zjutraj kdaj tudi čudno popackane, mokre. Pa da to ni nič hudega, ampak nekaj povsem normalnega, da se mora telo očistiti in se bo to dogajalo dokaj redno, zadevo pa zlahka uredimo tako, da naredimo to in to.
S tem, ko nekaj, kar je povsem naravno, z razlago naredimo normalno, vsakdanje, dosežemo, da ne postane patološko, nevsakdanje, zastrašujoče. Kajti patološko lahko povzroči hude stiske in teh je dr. Hrastar v svoji ordinaciji menda videl več kot preveč.
Na vprašanja odgovarjajte kratko in konkretno, nam je položil na srce, nič ne razlagajte na dolgo in široko, ker tako zgolj vzpodbujate radovednost. Ko bo prišel pravi čas, bodo tudi vaši otroci zastavili pravo vprašanje.
Še cel kup drugih nasvetov smo dobili v tistih dveh zanimivih urah, in ker se mi zdi, da bodo prišli prav tudi kakšni mami otroka brez posebnih potreb, prihodnjič napišem še kaj več o tem.
Vir: Jana
Značke: Franci Hrastar, spolnost, erotika, patološko, downov sindrom