Ko bi morala biti že zdavnaj v postelji, je prikolovratila v kuhinjo. »Žejna sem,« je rekla. »Ne, pa nisi,« ji je odgovoril mož, pa je še enkrat ponovila, da je tako žejna, da ne bo mogla zaspati. Pojasnil ji je, da vsaj vsak drugi večer odigra podoben prizor in da se ji račun še nikoli ni izšel. »Ampak jaz sem res žejna,« je vztrajala. »Nič ne bo,« je bil odločen mož. Obrnila se je na peti in odšla. Sumljivo, sva rekla v en glas, saj je znana po tem, da se zlepa ne vda v usodo.
Teatralično se je odvlekla proti svoji sobi in ne vem, kaj me je vzpodbudilo, da sem šla za njo. Soba je bila res prazna, kakor sem predvidevala, saj si je najina hči privoščila še postanek v kopalnici. Čisto po tihem sem odprla vrata in jo zalotila, kako pije vodo iz pipe. Dlan je malce upognila, ujela vodo vanjo in jo počasi nosila v usta, skoraj natančno tako, kot smo v otroštvu tudi mi pili vodo iz pipe. »Kaj pa delaš?« sem rekla narejeno strogo, da se ji je od presenečenja kar zaletelo. »Pijem. Ne povej očiju,« me je prosila in sem samo tiho zaprla vrata.
Seveda sem šla naravnost v kuhinjo k možu in mu povedala, čemu sem bila priča. Da se mi zdi strašno fino, da se najina hči tako dobro znajde in da ji tako dobro delajo možgančki, sem hitela pripovedovati in se ob tem režala kot pečen maček, kot bi se pobalinstva spomnila sama.
Kaj se režiš, je bil jezen mož, s tem ji daješ informacijo, da je ravnala prav, ko je preslišala moje besede in naredila tako, kot se njej zdi, da je prav. Da vse to vem, sem ga mirila, a se mi še vedno zdi fino, da sploh zna zaobiti pravila, da ji je tisti tam gor sploh dal to sposobnost. Potem sem mu skrušena priznala še to, da me je prosila, naj mu ne zinem nič o tem, in si s tem prislužila še en minus več. »In ti jo pri tem še podpiraš,« mi jih je napel, da sem se počutila, kot bi bila tudi jaz stara deset let.
Šla sem torej nazaj v kopalnico in hčerki prišepnila, da bi bilo fino, če bi očiju povedala, da je v kopalnici popila nekaj požirkov vode. »A misliš, da bi povedala po pravici?« me je vprašala, in preden sem ji uspela odgovoriti, je že korakala proti kuhinji.
»Oči, jaz sem pila vodo v kopalnici.«
»Se ti to zdi prav?«
»Ne, ampak sem bila res žejna.«
»Deset počepov,« je rekel, ona pa: »Pa zakaj?«
»Enajst.«
Mala se je vdala v usodo in se pripravila na večerno telovadbo, mene pa je za kuhinjsko mizo spet popadel smeh. »Mislim, da bi jih moral s tabo delati še nekdo drug, ker mi je tudi skušal prikriti resnico,« sem zaslišala tisti hip, ko sem ravno začela razmišljati o tem, da sem že kar precej zmahana in bi se mi prilegel počitek. »In če bo katera od vaju goljufala, bosta obe začeli od začetka.«
Ni nama preostalo nič drugega, kot da se postaviva druga proti drugi in začneva s počepi. Seveda je Hani, ki ji je bilo vse skupaj strašno smešno, nekako uspelo, da se je zvrnila na rit, in to pri kakšnem petem počepu, tako da sva morali ponoviti vajo.
Na koncu smo se vsi trije smejali moževemu duhovitemu načinu kaznovanja in mislila sem že, da mi bo pridiga o tem, kako sem skušala preglasovati njegovo besedo, prihranjena. Seveda mi ni bila, ker moj mož nikoli nič ne pozabi, pa čeprav se včasih zdi, da mu je kakšna stvar ušla iz spomina. Že dolgo vem, da mi jo bo ob prvi priložnosti, takrat, ko se bodo strasti že umirile, lepo zapakirano serviral na najlepšem krožniku.
Začel me je poučevati o tem, kako pomembno je, da starša držita skupaj, dajeta enaka navodila in v odnosu do otrok nasploh stojita vedno na istem bregu, da otrok ve, da ne more ubirati bližnjic in ignorirati postavljenih pravil. Vse to teoretično seveda zelo dobro vem tudi jaz, a mi v praksi nekako vedno znova uide iz spomina. Kar naenkrat se zaslišim, kako pravim, pa zakaj, a res mora biti tako, meni pa se zdi, da je bolje tako, če pa se modra jopa res bolje poda k modri obleki …
In če pomislim, da se taka občasna (predvsem moja) preglasovanja dogajajo med dvema, ki imata sicer izjemno enak pogled na življenje in vzgojo, me kar zmrazi ob misli na to, kako je s tem stanjem na istem bregu pri tistih, ki si že tako niso ne vem kako blizu. Ja, včasih je teorijo izjemno težko prenesti v prakso.

Vir: Jana
Značke: vzgoja, spomin, počep, žeja