Bili smo povabljeni na sladoled. A se nismo mogli odzvati povabilu, ker smo prvi šolski dan vzeli zelo zares in smo vse dnevne dejavnosti prilagodili naši prvošolki. Midva sva ji dala na razpolago ves svoj čas in vso svojo dobro voljo, ona pa naju je nagradila z nenehnim čebljanjem o tem, kaj vse je doživela [ ... ]

Mislim, da sem kakšne tri noči bolj slabo spala, ker naju je z možem čakal prvi roditeljski sestanek v šoli. Kdor nima otroka s posebnimi potrebami, bo težko razumel, kako grozno je, ko moraš ti edini že čisto na začetku stopiti pred neznance in povedati, da ima tvoj otrok Downov sindrom. Da je drugačen. 
Pripravila sem [ ... ]

V tisto trgovino v centru Alkmaarja sem vstopila zato, ker so me pritegnili živahne slike pa pisani stoli in sveče, ki so se ponujali na prodaj pred vhodom. Malce sem se razgledala po trgovini in uživala v razstavljenih predmetih, zraven mirila svojo nemirno hčer, ki v sprehajanju po trgovinah ne vidi prav nobenega izziva, in [ ... ]

Zadnjič smo bili na neki prireditvi in ko sem vsa upehana hitela proti izhodu, je k meni pristopil gospod in vprašal. »Ste vi gospa Branka?«
»Ja,« sem odgovorila in zbegano bolščala vanj ter si skušala priklicati v spomin trenutek, ko sta se najini poti prekrižali in sva postala tako rekoč znanca.
»Jaz sem Urškin očka.« Jezus, sem [ ... ]

Zadnje čase se rada igram turistko. Na tržnici si kupim kakšno sadje ali piškote pa sedem na eno od klopic na Tromostovju med Japonce in Angleže. In potem opazujem. Gledam tiste, ki hitijo mimo. Včasih si kaj zapišem v beležko, ki jo imam, odkar sem se lotila tega pisanja, vedno s seboj.
Ali pa vzamem fotoaparat [ ... ]

Mislim, da je bil kakšen mesec po tem, ko sem prišla iz porodnišnice, ko mi je mož rekel, da moram zvečer nujno s kakšno prijateljico na pijačo. Ugovarjala sem, da za to ni nobene potrebe, ker se imam tudi brez tega fino, čeprav sem takrat na začetku sem in tja še zašla na kakšno spletno [ ... ]

Dobra znanka mi je zadnjič razložila svojo ljubezensko zgodbo. Da namreč živi z ločenim gospodom, ki je v pred njeno ero v zakonu pridelal dve hčeri. Kot je navadno v tovrstnih zgodbah, je punci seveda ne marata, zato se mora odseliti, kadar nastopi njun konec tedna.
Ker sem taka, kot sem, sem ji v hipu natresla [ ... ]

V torek, tridesetega junija, je šla Hana zadnjič v vrtec. Preden se je napravljena v rdečo oblekico še zadnjič odpravila na pot, sem jo fotografirala pred vrati. Skoraj natančno tako, kot sem jo ovekovečila takrat, ko se je kot triletnica prvič odpravila v neznano. Kako je zrasel ta moj otrok, mi je šlo skozi možgane, [ ... ]

Zadnjič, ko sem kot novinarka sedela na ministrstvu za šolstvo, sem se nekje sredi pogovora zalotila, da se mi v glavi rola film, v katerem sva s sogovornico igrali glavni vlogi. Videla sem naju, kako stojiva vsaka na svojem bregu reke in si nekaj tuliva čez njo, s tem da ona ni razumela mene, jaz [ ... ]

Znanec mi razlaga, da se, če sreča invalida, obrne stran. Zato, ker ne ve, kako naj se obnaša.
Drugi pravi, da je kot prostovoljec, ki dela z ljudmi s cerebralno paralizo, doživel že vse mogoče. Da je na primer nekoč prišel s skupino odraslih invalidov v restavracijo s hitro hrano in so jim prijazni prodajalci prinesli [ ... ]