»Kaj pa naj delam brez iPada?« me je razočarano vprašala hči, potem ko je končno dojela, da mislim zares, ko ji že najmanj desetič pravim, da mora ugasniti butasto elektronsko napravo in se vrniti v tuzemsko življenje. »Pa zakaj mi ne dovoliš, da bi gledala?« je še zadnjič poskusila uveljaviti svoj prav in sem ji [ ... ]

»Kaj pa naj delam brez iPada?« me je razočarano vprašala hči, potem ko je končno dojela, da mislim zares, ko ji že najmanj desetič pravim, da mora ugasniti butasto elektronsko napravo in se vrniti v tuzemsko življenje. »Pa zakaj mi ne dovoliš, da bi gledala?« je še zadnjič poskusila uveljaviti svoj prav in sem ji [ ... ]

Čeprav se mi je doma zdelo, da moja hči ni več deklica, ampak že dekle, se mi je takrat, ko sem jo vso bledolično opazovala na postaji, zdelo, da v beli svet vseeno še ne gre dekle, temveč moj nebogljeni deklič. Nervozno je vrtela v rokah jakno ter pogledovala naokoli in mislila sem, da pač [ ... ]

Upala sem, da ju ne bo opazila, ker se mi ni dalo razlagati, zakaj odrasel moški in pes sedita na kartonasti podlagi na tleh najbolj oblegane ulice v središču Ljubljane. Pa je moja hči seveda vse preveč radovedna in ju je ugledala skoraj isti hip, ko sva s Prešernovega trga prikorakali na Čopovo. »Mami, kaj [ ... ]

Vstala sem ob pol sedmih, da bi pripravila še zadnje stvari za Hanin odhod. In ker sem zelo hitro končala, mi je ostalo še ravno toliko časa, da sem lahko še malo brala. Uživala sem v jutranji tišini, ki je ni motil Nejčkov jok, pa tudi Hanino pritoževanje ne. Bilo je eno tako krasno jutro, [ ... ]

Zadnjič se mi je po dolgem času spet zgodilo, da sem točila solze zaradi svoje hčere. Obiskale so me povsem nenapovedano in ker je bila v dvorani tema, sem jim pustila prosto pot. Kar tekle so mi po licih in proti koncu nastopa sem se morala pošteno vzeti v roke, da se mi je do [ ... ]

»Upam, da si na pivu in ne na urgenci,« sem zadnjič ob pol enajstih zvečer napisala svojemu možu, ki se je dve uri in pol pred tem odpravil na rekreacijo in ga še ni bilo domov. Samo nekaj minut za tem se je prikazal med vrati in bil videti strašansko začuden, ker me je našel [ ... ]

Razlagala mi je oni dan dobra znanka, da imajo doma vojno stanje. Hčere kljub temu, da končuje sedmi razred in je sicer že skoraj povsem samostojno dekle, prav nihče in z nobeno metodo ne more pripraviti do tega, da bi prostovoljno sedla za pisalno mizo in naredila domače naloge. Da jih želi delati skupaj z [ ... ]

»Škoda, ker si končala na napačnem oddelku,« mi je rekla prijateljica, ko sva si neko torkovo dopoldne izmenjavali izkušnje, ki sva si jih nabrali kot prostovoljki. Ona je pakirala hrano in bila silno zadovoljna z vsem, kar je doživela, jaz pa sem se prostovoljno pridružila skupini, ki je prebirala oblačila. In mi ni bilo niti [ ... ]

»Boš ostala doma ali greš z mano?« sem vprašala svojo utrujeno hčer, ki se je večer poprej vrnila s štiridnevnega pohoda od Slavnika do Strunjana. »Kam pa greš?« mi je odgovorila z vprašanjem, ne da bi umaknila oči s svojega iPada. »Pakirat stvari za ljudi, ki jih je poplavilo,« sem odgovorila in je rekla na [ ... ]