Zadnjič smo bili na neki prireditvi in ko sem vsa upehana hitela proti izhodu, je k meni pristopil gospod in vprašal. »Ste vi gospa Branka?«
»Ja,« sem odgovorila in zbegano bolščala vanj ter si skušala priklicati v spomin trenutek, ko sta se najini poti prekrižali in sva postala tako rekoč znanca.
»Jaz sem Urškin očka.« Jezus, sem [ ... ]

Zadnje čase se rada igram turistko. Na tržnici si kupim kakšno sadje ali piškote pa sedem na eno od klopic na Tromostovju med Japonce in Angleže. In potem opazujem. Gledam tiste, ki hitijo mimo. Včasih si kaj zapišem v beležko, ki jo imam, odkar sem se lotila tega pisanja, vedno s seboj.
Ali pa vzamem fotoaparat [ ... ]

Mislim, da je bil kakšen mesec po tem, ko sem prišla iz porodnišnice, ko mi je mož rekel, da moram zvečer nujno s kakšno prijateljico na pijačo. Ugovarjala sem, da za to ni nobene potrebe, ker se imam tudi brez tega fino, čeprav sem takrat na začetku sem in tja še zašla na kakšno spletno [ ... ]

Dobra znanka mi je zadnjič razložila svojo ljubezensko zgodbo. Da namreč živi z ločenim gospodom, ki je v pred njeno ero v zakonu pridelal dve hčeri. Kot je navadno v tovrstnih zgodbah, je punci seveda ne marata, zato se mora odseliti, kadar nastopi njun konec tedna.
Ker sem taka, kot sem, sem ji v hipu natresla [ ... ]

V torek, tridesetega junija, je šla Hana zadnjič v vrtec. Preden se je napravljena v rdečo oblekico še zadnjič odpravila na pot, sem jo fotografirala pred vrati. Skoraj natančno tako, kot sem jo ovekovečila takrat, ko se je kot triletnica prvič odpravila v neznano. Kako je zrasel ta moj otrok, mi je šlo skozi možgane, [ ... ]

Zadnjič, ko sem kot novinarka sedela na ministrstvu za šolstvo, sem se nekje sredi pogovora zalotila, da se mi v glavi rola film, v katerem sva s sogovornico igrali glavni vlogi. Videla sem naju, kako stojiva vsaka na svojem bregu reke in si nekaj tuliva čez njo, s tem da ona ni razumela mene, jaz [ ... ]

Znanec mi razlaga, da se, če sreča invalida, obrne stran. Zato, ker ne ve, kako naj se obnaša.
Drugi pravi, da je kot prostovoljec, ki dela z ljudmi s cerebralno paralizo, doživel že vse mogoče. Da je na primer nekoč prišel s skupino odraslih invalidov v restavracijo s hitro hrano in so jim prijazni prodajalci prinesli [ ... ]

Če vprašate mene, je daleč najbolj grozna stvar, ki se ti zgodi, ko se ti rodi otrok s posebnimi potrebami to, da si naenkrat na milost in nemilost prepuščen strokovnjakom in »strokovnjakom« ter da avtomatsko padeš v sistem, ki te na vsak način želi posrkati vase. In potem porabiš ogromno energije za to, da bežiš [ ... ]

Zadnjič me je neki zelo vpliven ljubljanski gospod želel prepričati, da je popolnoma vseeno, v katero osnovno šolo hodi otrok. Do dialoga, ki me je, priznam, malo spravil ob živce, ker sem v tej igri igrala vlogo mame, ki se bori za pravico svojega otroka do šolanja v redni osnovni šoli, ta vloga pa te [ ... ]

Prisegam na življenje v sedanjosti, na to, da znaš živeti in uživati zdaj in tukaj pa da se ne zanašaš preveč na prihodnost, ker zna biti sila nepredvidljiva. A vendar sem  od takrat, ko smo dobili Hano, skoraj vedno korak pred njo. Moje misli so kar naprej usmerjene v čas, ki bo šele prišel in [ ... ]