Irena Kokovnik je profesorica športne vzgoje in nekdanja atletska trenerka, ki je svoje dni vodila uspešno ekipo atletinj, v kateri sta bili tudi dve olimpijski kandidatki. S trenerskim delom se je začela ukvarjati že kot študentka in predana mu je bila tako dolgo, dokler se ni odločila, da bo mama. Zaradi materinstva je za nekaj [ ... ]
Otroci, ki so prikrajšani za toplino doma, imajo enake potrebe kot njihovi vrstniki
Miro je študent zgodovine. Z dekletom živi v študentskem naselju. Razmišljata o nakupu stanovanja. Njeni starši jima bodo morda priskočili na pomoč, njegovi tega ne bodo naredili nikoli. Očeta ni poznal, mama, ki je bila psihiatrična bolnica, je pred leti umrla. V spominu [ ... ]
Osvoboditev vrtnih palčkov
Vrtni palčki so bili miroljubna rasa, ki je do sredine 18. stoletja naseljevala tretjino svetovnih gozdov in planjav. Nabirali so gobe, se sprehajali, igrali na inštrumente in bili popolnoma neškodljivi in neopazni. A le do takrat, ko je neki Philip Griebel dojel, da jih je mogoče preseliti na vrtove in uporabiti za okras [ ... ]
Ko za 15 plus 6 zmanjka prstov
O tem, kako pismeni smo in kakšne težave nam lahko povzročata branje in pisanje, Slovenci že kar nekaj vemo. Tako kot imamo že nekaj časa v ušesu pojem disleksija, s katero so se začeli ukvarjati že po letu 1800, opisuje pa težave z besedami ali jezikom. Jasno nam je [ ... ]
Ne mara pojma uniformiranost. Ji je pa zato blizu beseda ekskluzivnost, in to ne tista, ki jo je mogoče kupiti in za katero je praviloma treba odšteti veliko denarja, temveč tista, ki te ne stane več kakor kakšen meter dobrega blaga in nekaj ur prostega časa. S končnim rezultatom, obleko, izraža svoje stališče do sveta, [ ... ]
Enaindvajseti dan tretjega meseca v letu je svetovni dan ljudi z downovim sindromom (DS). Datum, ki ga tisti, ki želijo odgrniti tančico skrivnosti s tega sindroma, skupka enakih znakov in karakteristik, za katerega nekateri še nikoli niso slišali, pa čeprav številne študije navajajo podatek, da se na 600 do 700 otrok rodi eden z DS, [ ... ]
Miklavž Kušej je psihiater z dolgo delovno dobo. V psihiatrični bolnišnici v Polju je začel delati že 1958., leto po diplomi na ljubljanski medicinski fakulteti. Deset let pozneje, 1968., je prišel v ljubljanske zapore in v tamkajšnji ambulanti pogodbeno preživel trideset let. »Tisti, ki pristanejo v zaporu, se v teh treh desetletjih niso kaj dosti [ ... ]
Praga ji je dala nekaj nepozabnih let. Doživela in preživela je slovensko prestolnico in že po nekaj dnevih bivanja v njej ugotovila, da je najlepša stvar v Ljubljani vlak za Maribor. In sploh ni potrebovala veliko časa za ugotovitev, da je Maribor vse tisto, kar v življenju potrebuje. Da ima vse, kar si želi in [ ... ]
Kjoto se začne pri nas doma
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji vsako leto proizvedemo približno 400 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Leta 2004 smo jih vsi Slovenci tako proizvedli 792.046 ton, leto pozneje pa 5675 ton več. Številke kažejo, da količina zbranih odpadkov počasi narašča in da Slovenci s 400 kilogrami komunalnih [ ... ]
Sredi šestdesetih, ko se je udeležil prvega plesnega tečaja, bi menda le malokdo verjel, da bo ta tihi, sramežljivi, štorasti Tomaž nekoč postal ena vodilnih osebnosti v svetu plesa. »Nisem bil poseben plesni talent. Večino doseženega sem ustvaril s pridnostjo.«
Kajti s trudom in marljivim delom se da narediti marsikaj, samo če si človek tisto, kar [ ... ]