»Kako pa vaša Hana lepo riše,« mi je zadnjič rekla znanka, s katero se vidimo bolj redko, tokrat pa je imela priložnost spoznati slikarske sposobnosti moje hčere v prijetni koči na enem od avstrijskih smučišč, kjer smo se skupaj predajali užitkom spomladanske smuke. »Se ti zdi?« sem ji rekla presenečeno. »Ko bi ti videla, kako [ ... ]

Ni je stvari na tem svetu, iz katere se ne bi mogli česa naučiti. In ni je knjige, ki nam ne bi nekaj dala. V vsaki se skriva kakšen nauk, kakšna misel, ki si jo velja zapomniti. Pa četudi knjiga ne sodi med vrhunske literarne dosežke. Zato naj bo spisek knjig, ki jih boste našli [ ... ]

»Položaj ljudi z motnjo v duševnem razvoju je med različnimi vrstami invalidnosti eden najslabše urejenih, če ne celo najslabše urejen,« pravi dr. Alenka Šelih. Kot strokovnjakinja je to spoznala, ko je sodelovala v različnih invalidskih organizacijah, kot človek, ko je šestindevetdesetega dobila vnukinjo z downovim sindromom. Pred tistim novembrom, ko je vnukinja celo družino presenetila [ ... ]

Nič mi ne gre bolj na živce kot to, da v moj elektronski nabiralnik letijo razna preposlana sporočila v stilu, pošlji naprej petim prijateljem in zgodilo se ti bo nekaj lepega. V takih primerih pritisnem tipko izbriši že po prvi prebrani vrstici in zadeva je urejena.
Spodnje sporočilo pa mi je poslala znanka, ki jo imam [ ... ]

Včeraj zvečer, medtem ko sem sprehajala psa, sem na cesti zagledala nekaj, kar je pritegnilo mojo pozornost, čeprav je bilo mokro, blatno in na pogled nič kaj privlačno. Čisto navadna babja radovednost, je mojo odločitev, da preplezam umazani kup snega, ki je ločil pločnik od ceste, in pogledam, kaj neki je ta čudna stvar, komentiral [ ... ]

»Natančno vem, kaj bi morala delati s ta malo, da bi še hitreje napredovala, pa nimam energije za to,« sem zadnjič potožila možu. Moje baterije so bile prazne. Niti toliko moči nisem imela, da bi popravljala Hanine najhujše govorne napake, in glede na to, da mi moja hči tisti mesec ni še niti enkrat zabrusila, [ ... ]

Vsakič, ko sva sprehajala psa po tisti ulici, obdanimi z večinoma neurejenimi večstanovanjskimi hišami, sem razneženo rekla: »Ne bi mogla živeti nikjer drugje.« In sem to tudi resno mislila. Tista ulica mi je strašno prirasla k srcu, čeprav je bila vse prej kot prestižna, in stanovati tam, je zame pomenilo varnost.
Potem se je najavila Hana [ ... ]

»Ti, kaj smo počeli v nedeljo?« sem moža vprašala neki torek. Oba sva se zatopila v premišljevanje, kot bi se skušala spomniti, kaj smo počeli v nedeljo pred letom dni in ne na dan, od katerega naju je ločil le ponedeljek. »V soboto smo bili v Logu pod Mangartom,« je takoj odgovoril mož, o nedelji [ ... ]

»Ti, kaj smo počeli v nedeljo?« sem moža vprašala neki torek. Oba sva se zatopila v premišljevanje, kot bi se skušala spomniti, kaj smo počeli v nedeljo pred letom dni in ne na dan, od katerega naju je ločil le ponedeljek. »V soboto smo bili v Logu pod Mangartom,« je takoj odgovoril mož, o nedelji [ ... ]

»Ampak, mami, ne morem gledati filma, ker moram najprej narediti nalogo,« mi je v nedeljo zjutraj, ko sem se je hotela odkrižati s filmom, da bi z možem lahko še malo spala, rekla naša sedemletnica. Po kom se je vrgel ta otrok, mi je šlo skozi možgane, ko sem jo gledala, kako odločno stoji ob [ ... ]