Po službeni dolžnosti sem govorila z lastnikom knjigarne Behemot v Ljubljani. Mladenič, ki se je s knjigarnarstvom začel ukvarjati v Pragi, me je poučil, da je »knjigarna kot zvodnik: obstaja zato, da uredi pogoje, v katerih lahko pride do srečanja med knjigo in človekom«. »Zagotavljam vam,« je rekel, »da se knjige in ljudje privlačijo.«

Zadnjič sem se spomnila na te besede, ko sem iz knjigarne prinesla knjigo Angel pod masko. Nimam pojma, zakaj sem vzela prav to knjigo in ne katere druge, še zdaj pa se natančno spomnim, da so bile vse druge knjige lepo zložene v vrsti, to pa je nekdo položil na njih. Najbrž zato, da bi počakala name. Nekdo je, skratka, uredil, da sva se s to zanimivo knjigo srečali.

Opis na zadnji strani, da knjiga govori o življenju zelo posebnega otroka, ki je prišel v življenja svojih staršev in najbližjih zato, da bi jih poučil o sočutju, dajanju, resnici, radosti in brezpogojni ljubezni, me je takoj pritegnila.

Še pred nekaj leti bi čtivo odložila že pri strani triintrideset, zagotovo pa na stosedmi, kjer začne avtor razlagati o angelih, ki »se utelesijo na zemlji, blizu človeka, ki mu želijo pomagati«. »Halo, kakšni angeli? Se je tipu zmešalo?« bi si najbrž mislila takrat. Zdaj sem mirno brala dalje, možu pa na vprašanje, ali mu knjigo priporočam v branje, odgovorila, da ni primerna za njegov moški pogled na svet.

Angeli so me čisto potegnili noter, da sem brala in brala in nisem mogla stran. Avtor je glavnim junakom položil v usta razlago, da angeli na zemljo vedno pridejo maskirani. Slepi, gluhi, zaostali v duševnem razvoju, hudo bolni … Nepopolni, skratka. Kajti, »če bi se pojavil angel s popolnimi lastnostmi po kriterijih večine ljudi, torej s popolno lepoto, notranjimi močmi, sposobnostmi, o katerih ljudje ne morejo niti sanjati, in tako naprej, kaj bi tak angel sploh lahko dosegel? Zaradi njegovih sposobnosti in izgleda bi ga ljudje občudovali. V mnogih bi izzval strahospoštovanje kot dokaz obstoja boga. … To bi bilo seme razdora, ne seme ljubezni. Tak angel bi med ljudmi izzval deljeno mnenje: v enih spoštovanje, v drugih zavist.«

Pa še: »Skriti so in preoblečeni. Svojega pravega izgleda – veličastnosti svojega duhovnega telesa – ne odkrijejo vsakomur. Prav nasprotno, prihajajo v telesih, ki niso povsem uporabna in učinkovita. Pridejo lahko tudi pod masko nedelujoče pameti. Njihovo sporočilo se nahaja izven in iznad telesa in uma. S svojo masko hočejo pokazati, kako prazno je vse tisto, na kar se ljudje najpogosteje opirajo.«

Kako zelo resnično, sem razmišljala, in vzela pojem angel zgolj kot prispodobo, kot ubeseditev tega, kar sem v teh letih spoznala tudi sama. Da te en takle nepopoln srček spremeni in pripomore k tvoji  duhovni rasti.

Nadalje avtor piše, da angeli svoj prihod vedno najavijo, a se ljudje tega ne spomnijo. Nekoč naj bi že imeli stik z nekom nepopolnim in namignil naj nam bi, kaj nas čaka v prihodnosti. Tukaj me je knjiga že začela malce živcirati, ampak mi je zapisano vrtalo po možganih, da sem nehote razmišljala o tem, kdaj hudiča sem imela v preteklosti opravka s kakšnim nepopolnežem.

Že sem mislila, da ga ni bilo, ko sem se spomnila Christopherja, fanta, ki sem ga spoznala pred štirinajstimi leti. Ravno sem zaključila študij in se pripravljala na službo, pa sem si pred tem privoščila še dvomesečni tečaj angleščine v Londonu. Skupaj z Japonko in Brazilko sem stanovala v vrstni hiški pri naši rezervni mami Shirley in že kmalu po mojem prihodu je začel prihajati na obisk sosedov fant, zaostal v duševnem razvoju. Cimri sta kot kafra izginili v svojo sobo, ko se je pojavil na vratih, jaz pa sem, četudi vsa divja in nepoučena o telesnih in duševnih nepopolnostih, klepetala in plesala z njim do onemoglosti. Zelo se je navezal name ta Christopher in kadar me ni bilo doma, je stal na domačem vrtu – bil je doma tri hiše od nas – in se drl: »Branka, I love you.«  

Čisto sem že pozabila nanj, včeraj pa sem poiskala fotografije, da se prepričam, če je vse skupaj res. In se je res izkazalo, da sem že veliko pred Haninim prihodom uspešno opravila pripravništvo. Če verjamemo angelom, seveda.

Sorodni članki:

• portret Knjigarna Behemot

Vir: Jana