Takoj, ko sem vstopila v cvetličarno, sem jih zagledala. Drobne glavice z rumeno sredico in drobnimi belimi cvetnimi listi. Plaho so ždele v senci vseh tistih imenitnih cvetlic, ki so z velikostjo in barvami naravnost pritegovale poglede. Kot bi s svojo skromnostjo nekako ne sodile na tiste police, se mi je zdelo, in mogoče so mi bile zato samo še bolj všeč.
»Tele čudovite kamilice bi rada videla v šopku za svojo hčerko,« sem rekla prodajalki in mi je potrdila, da so tudi njej strašansko všeč in da jih je uvrstila na prodajne police tudi zato, ker niso drage ter so zato primerne za vsak žep. Čeprav ni bilo videti, da bi šle posebno dobro v promet.
Ker je moja hči še vedno neusmiljena ljubiteljica roza barve in ker sem bila v cvetličarni zaradi njenega rojstnega dne, bi moral šopek vsebovati tudi nekaj roza rožic, sva se strinjali s cvetličarko. A karkoli sva vtaknili v družbo tistih kamilic, prav nič se ni povezalo z njimi v skladno celoto. Kot bi te moje rožice sploh ne hotele imeti družbe. Trmulila sem in trmulila, da želim v hčerkinem šopku videti tudi kamilice, in cvetličarka je resnično potrpežljivo skušala ugoditi moji želji. Pa nikakor ni mogla najti tiste prave kombinacije, ob kateri bi porekla: »Ja, točno to si želim.«
Poskušali sva in poskušali in počasi mi je začelo zmanjkovati volje, gospe na drugi strani pa zanimivo prav nič, še naprej je potrpežljivo iskala nove in nove kombinacije ter z razumevanjem sprejemala vsak moj ne. Ta najina igra je trajala kar nekaj dolgih minut, dokler me ni naenkrat prešinilo, da v bistvu izbiram šopek zase in ne za svojo hčer. Da sem jaz tista, ki so mi všeč tiste nesrečne kamilice, in da moja hči verjetno ne bo našla prav nič lepega v njih, da pa jo bo razveselil šopek, sestavljen iz roza rož.
Razodetje, da pri tem obdarovanju bolj mislim nase kot pa na svojo hčer, sem razkrila tudi cvetličarki in je v smehu pritrdila, da to ve že ves čas. Potem je vse skupaj steklo gladko, brez težav sva sestavili roza-bel pušeljc, ob katerem se je moji dvanajstletni hčerki nekaj ur pozneje razjasnil obraz. Tudi meni je bil zelo všeč, čeprav roza ni moja najljubša barva, nesrečne kamilice pa mi vseeno niso hotele iz glave. In sem se zato odločila, da bom obdarila še samo sebe. Ne nazadnje je Hanin rojstni dan tudi moj praznik in zagotovo se nihče ne bo spomnil na to, sem rekla sama sebi, in so rožice, za katere so vsi nadaljnji poskusi, da bi jim našli spodobno druščino, dokazali, da res ne potrebujejo družbe drugih cvetlic, romale z menoj.
Prav ponosna sem bila nase, da sem še pravočasno dojela, kaj v tisti cvetličarni pravzaprav počnem – da strežem svojemu okusu in svojim željam. Kajti ljudje vse prepogosto pri obdarovanju sploh ne pomislimo na to, da je pomembno, kaj si želi tisti na drugi strani, in da se prav lahko zgodi, da iskreno darilo za nekoga, ki nam je ljub, z našimi željami in okusom nima prav nič skupnega. Da se moramo postaviti v kožo obdarovanca, če želimo, da mu bo darilo resnično všeč.
Če želiš zadeti žebljico na glavico, pa je treba o darilu seveda začeti razmišljati že malce prej in se nakupa ne moreš lotiti v zadnjem hipu. To, v katero smer naj sploh greš, je dobro vedeti, še preden se ves živčen znajdeš med vsem tistim, kar nam ponuja moderna družba.
Seveda tudi jaz kdaj pa kdaj na tem področju naredim kakšen kiks, tudi meni se včasih ne ljubi razmišljati o tem, česa bi bil nekdo resnično vesel, pa dam iz rok kar nekaj, samo zato, da je mir in da ustrežem družbenim normam. A se, če se le da, postavim v tisto drugo kožo, izbrskam iz spomina vse, kar vem o njenem lastniku, in se šele potem lotim nakupa. In se je zaradi tega, ker sem hotela nekoga razveseliti natančno s tistim, kar si je želel in kar mi je nekoč povedal čisto mimogrede, pa sem si to zapisala v svojo beležko vsevedko, že tudi zgodilo, da sem darilo človeku dala tudi kakšen teden pozneje, na tisti odločilni dan D pa mu prilepila zgolj poljub. Uresničitev preprostih, a izvirnih idej včasih pač terja malo več časa.
Še nihče mi ni zameril, ker je dobil darilo 13. oktobra namesto 12. septembra, na primer. Doslej so še vsi moji dragi znali pravilno oceniti vse tisto, kar ni bilo zavito v ovojni papir, a je darilu dalo tisto pravo vrednost.

Vir: Jana
Značke: darilo, rojsni dan, obdarovanje