Zabava, na katero sva povabila vse tiste ljudi, ki so se v preteklosti sprehodili skozi najino življenje in mu uspeli vtisniti svoj pečat, bi čisto zares morala biti zabava brez razloga. Natančno tako, kot je pisalo na vabilu. Hudo nama zmanjkuje časa za prijatelje in znance, sva ugotavljala zadnjih nekaj let ter sanjarila o tem, da bova vse te nama drage ljudi nekega lepega dne zbrala na enem mestu.
Z nekaj napora mi je uspelo organizirati celotno reč, nakupiti hrano in pijačo ter pozvati vse, ki nameravajo priti, naj prinesejo s seboj kakšno sladko reč za pod zob, organizirati glasbo in se dogovoriti z lastnikom lokala, do kdaj lahko tako prijetno razpoloženi brskamo po preteklosti. Spisala sem vabila, jih s Hanino pomočjo zložila v ovojnice in nanje nalepila znamke, in potem sva jih v četrtek skupaj porinili v ozko režo rumenega poštnega nabiralnika, da so lahko odpotovala k naslovnikom. Vse je bilo pripravljeno za to, da se s prijatelji dobimo kar tako, brez kakršnegakoli pravega razloga.
Potem pa je naneslo, da sva v ponedeljek povsem nepričakovano ponovno postala starša, in je tako zabava čez noč dobila rdečo nit. Komaj sem držala jezik za zobmi, da nisem celemu svetu izčvekala, da bomo dobili dojenčka. Strašno težko je bilo biti tiho tiste dni, ko je center za socialno delo še urejal papirje, s katerimi nama je dodelil otroka v postopek posvojitve, kot se uradno reče tem rečem.
Nato je le prišla tista hladna sobota, ki smo jo vsi tako zelo čakali, in za čudo božje sem skrivnost izklepetala le štirim ljudem. Bilo je krasno videti vse tiste drage ljudi v enem prostoru, se družiti z njimi in obujati spomine na mlade dni, se čuditi, kako majhen je ta svet pa kako se nekateri najini prijatelji poznajo med seboj, čeprav prihajajo iz čisto različnih zgodb in vse do tistega dne niso vedeli, da sva midva z možem nekakšen njihov vezni člen.
Ko smo se že malce ogreli in si povedali najnujnejše reči, sem stopila na prvi stol v bližini in malce povzdignila glas. »Tišina,« sem zakričala proti razigrani množici, »rada bi vam nekaj povedala.« Radovedno so se zazrli vame, in ko sem začela govoriti, kako sva se te zabave čisto zares lotila brez posebnega razloga, a se je vmes zgodilo nekaj, kar je vsemu skupaj dalo rdečo nit, so se, se mi zdi, skoraj vsi zazrli v moj trebuh. »Ne, nisem noseča,« sem naznanila in se mi zdi, da so si vsi kar malo oddahnili. Ne nazadnje nobeden od nas ni več v prav rosnih letih.
Tisto, kar sem jim povedala takoj za tem, da sva namreč povsem nepričakovano spet postala starša, jih je povsem vrglo s tira. Čisto vse, ki so bili v tistem prostoru. Ženske so si otirale oči, ko sem jim sporočila novico, da sva posvojila otroka, in tudi moški so prav ganjeno gledali v mojo smer. Potem je nastopila neke vrste histerija, splošno veselje in ogledovanje tistih treh fotografij najinega sina, ki nama jih je uspelo z mobilnim telefonom narediti tako rekoč na skrivaj. Zdelo se je, kot da so tisti večer vsi prisotni na neki način dobili otroka.
Skoraj vsem se je posvojitev zdela izjemno dejanje, nekaj, česar se sami ne bi nikoli šli, ker pač nikoli ne veš, kakšne gene spustiš v svojo neposredno bližino in kaj vse se lahko izcimi iz njih. Kasneje sem večkrat slišala tudi to, da sva z možem strašno plemenita, ker sva se spustila v vse to, in moram reči, da dotlej na vse skupaj nisem niti enkrat pogledala s te plati. Po mojem se tega projekta večina ljudi namreč loti iz precej neplemenitih razlogov, zato, ker zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo imeti svojih otrok.
Kar pa se garancije za uspeh tiče - pri posvojenih genih namreč nikoli ne veš, kaj vse je doma v otrokovi matični enoti, in se zaradi sprejemanja te negotovosti midva nekaterim zdiva pogumna - gledam na te stvari tako: tudi pri lastni krvi nikoli ne veš, ali bo rasla in se razvijala po pričakovanjih. Saj veste, koliko čisto pravih genov je na poti do zastavljenega cilja skrenilo s prave poti. In to kljub temu, da so tisti, ki so jih poslali na pot, mislili, da dobro vedo, kaj so jim dali v popotno malho.

Vir: Jana
Značke: posvojitev, zabava, nosečnost