»Ne smem se družiti z vami,« je moja hči razložila znancem na plaži in se navihano zazrla vame. »Mami je tako rekla,« je dodala zatem in skrušeno sedla na svojo brisačo. Kakšnih deset parov oči se je radovedno zazrlo vame in dve znanki sta nemudoma rekli, da res ni noben problem, če se želi moja hči uleči k njima. Malo se bodo stisnile, pa bo.
»A sem ti rekla,« se je mala zmagoslavno obrnila proti meni, »sta rekli, da problema ni.« In se je že začela premikati v njuno smer. Izrekla sem samo en živčen Haaanaaa in je takoj vedela, za kaj gre - da ji sporočam, naj ostane na svoji brisači. Ampak se ji ni zdelo vredno, da bi upoštevala to mojo tiho grožnjo. Lepo se je ulegla k znanki na brisačo, še prej pa preverila, ali bom dobila živčni zlom.
»Lahko prosim prideš malo sem,« sem ji velela, pa mi ni namenila niti pogleda, kaj šele, da bi se napotila v mojo smer. »Pridi sem!« sem ponovila že nekoliko bolj živčno, a ni bilo nobenega učinka. »Prosim, če ti to urediš,« sem breme preložila na moža, upajoč pri tem, da ji bo uspel dopovedati pravila obnašanja v družbi brez prepira. Če bi midve nadaljevali komunikacijo, bi se prav zagotovo zapletli v besedno vojno, ki bi se končala z vpitjem in solzami.
Ni bila navdušena, ker je morala vstati s tuje brisače, a se je počasi le odpravila proti možu. Stopila sta za ovinek in se nekaj časa pomenkovala, in ko se je vrnila, je imela solze v očeh. »Ti si kriva,« je izstrelila proti meni in povesila pogled.
Ne vem, ali je ležala kakšnih deset minut na tisti svoji nesrečni brisači, ko jo je spet poneslo proti znanki. Da ji bo uredila pričesko, je rekla, in se vključila v pogovor odraslih kot kakšen polnopraven odrasel član. Da sva oba z možem vpila za njo, naj se ne vtika v pogovor, je preslišala z lahkoto in z bežnimi znanci kramljala kot kakšna stara teta o stvareh, o katerih ni imela pojma.
»Gremo,« je odločil mož, in je rekla, da mi lahko kar gremo, ona pa bo še malo ostala, ker mora dokončati frizuro. »Štel bom do pet,« je bil besen mož in je hitro vse spustila iz rok. »Bova drugič končali,« se je poslovila in si privabila solze v oči. Da ji nenehno teživa, se je pritožila, in dodala, da ženske res nimajo nič proti, če se pridruži njihovi druščini.
Ponovili smo lekcijo o tem, da ji ne dovoliva, da se lepi na ljudi, in da ji te prijazne tete, ki so se prepustile njenim frizerskim prstom, ne morejo reči ne, ker bi bilo to nevljudno. Pa da naj si malo pogleda druge otroke, kako se obnašajo v družbi, in bo lahko videla, da se držijo svojih družin in se ne odpovejo svojim staršem vsakič, kadar je kdo prijazen do njih.
»Tisti trenutek, ko sem ji to rekla, sem se spomnila Kore,« sem kasneje skrušeno priznala možu, »in sem se začela zavedati, kako zelo strogi smo do Hane in kako včasih najbrž res težko razume, zakaj zanjo veljajo drugačna pravila kot za druge.« Tista ljubka mala Kora, na katero sem se spomnila ob tem, je namreč nekega lepega sončnega dne na neki gostinski terasi našo hčer dobesedno spodila iz moževega naročja. »Pojdi se crkljat k svoji mami,« ji je rekla, »ker bi se jaz rada malo stisnila k tvojemu očetu.«
Tistikrat se mi je ta njena poteza zdela neznansko ljubka, čeprav sem se takoj vprašala, kako bi reagirala jaz, če bi moja hči nekega otroka vrgla iz naročja njegovega očeta, da bi se lahko sama ugnezdila v njem. Že zdaj vem, da bi dobila živčni zlom in da ji tega ne bi dovolila za nobeno ceno. Ne zato, ker bi se mi to zdelo tako zelo narobe, bolj zato, ker vem, da bi se to potem dogajalo znova in znova. Da mala ne bi znala nehati s tem svojim vsiljevanjem.
»Zakaj je ne pustiš pri miru, naj sedi in leži na tujih brisačah, če ji tako paše. Saj jo vsi poznamo,« mi je zadnjič po incidentu s hitrim odhodom s plaže rekla prijateljica. »Težim ji zato, ker se bo, če ji bom to dovolila pri znancih, naslednjič usedla k popolnemu neznancu. Ne bo znala presoditi, kdaj tovrstno početje res ni primerno,« sem ji razložila in priznam, da sem bila kar malo žalostna ob tem. Sposobnost presojanja je namreč tista, ki loči mojo preveč prijazno Hano od vseh kor tega sveta.

Vir: Jana
Značke: naročje, presoja, jeza, plaža