Črna je večna. Barva, ki v sebi nosi vse barve tega sveta. Preprosta in zapletena hkrati. Nepompozna in nevpadljiva, primerna za ljudi z močno osebnostjo, ki znajo sprejeti tisto, kar se skriva v njihovih globinah. »Če se v črno odene nekdo, ki ji ni dorasel, bo videti tak, kakor bi se odpravljal na pogreb,« pravi ljubiteljica črnine Marta Vodeb, kreatorka, ki pa si je svoji ljubezni navkljub za preboj v javnost izbrala rdečo.

Zgodilo se je leta 2001., ko je kretorka, ki je rasla v njej, premogla toliko poguma, da se je upala podpisati pod tisto, kar je ustvarila. Za urednico Modne Jane je oblikovala rdeč korzet in dolgo krilo ter zanju dobila toliko pohval, da so bili pozabljeni vsi dvomi, ali je dovolj dobra za to delo. »Preden sem lahko naredila ta korak, sem morala dozoreti. In marsičesa sem se morala naučiti, da sem lahko samozavestno stopila na modno sceno.«

Pot do tja je bila dolga. Pravzaprav je trajala kar deset let. Začela se je v novomeškem Novotekstu, kjer si je tedaj neznana Marta Vodeb s končano krojaško šolo nabirala izkušnje za tekočim trakom. Bilo je poučno obdobje, pravi danes, ko ima svojo obrt in se z nostalgijo spominja sodelovanja z nekdanjim novomeškim mojstrom, pokojnim Matijo Krenom, ki je prvi videl, da je nadarjena, in ji ponudil vodenje svojega butika. Vzgajal jo je v pravem krojaškem duhu, jo učil obrti, vcepil ji je natančnost in jo pripeljal do spoznanja, da ji je to delo pisano na kožo.

Da bo črna njena zaščitna barva, je vedela takoj, ko se je, takrat še z možem, lotila dela. In tudi da se bo držala ravnih linij. Da bo sem in tja na kakšno svojo kreacijo sicer prišila pentljico ali volanček, če bo tako ravno v modi, a da bo ostala zvesta geslu manj je več. In tako mimogrede se je odločila, da bo svoje črne kreacije obogatila s še več črnine; da jih bo s svilo, tanko volno, žametom ali satenom naredila še elegantnejše.

Pravzaprav tudi pri odločanju o krojih ni imela veliko dela. Brez odvečnega blaga – o njej in njenem dojemanju sodobne ženske naj govorijo čiste, ravne linije in eleganca. Marta Vodeb pravi, da je ženska, ki jo ima v mislih, ko kreira, močna in krhka hkrati, čustvena, zanimiva, večplastna in suverena. Ne suha ali debela, ne visoka ali nizka, ampak samosvoja.

Tako kakor ona. »Mislim, da nisem značilna modna oblikovalka. Sem skromna, odprta in iskrena,« pravi o sebi ženska, ki se oblači skorajda izključno v svoje kreacije in v tujih trgovinah ne kupi ničesar razen kavbojk in čevljev. In tudi ko izbira obleke zase, skoraj zmeraj poseže po črnini. Morda tako kot njene stranke izbere le kanček bele za popestritev, ali pa se poigra s sivo ali rjavo, kadar zagospodarita na modni sceni.

Če bi že morala izbrati, kateri kos oblačil, ki jih kreira, ji je najljubši, bi se brez omahovanja odločila za steznik. Zato ker je, kakor pravi, »mahnjena na retro« in ker ji je všeč zgodovina tega oblačila, ki v modnem svetu nosi bolj glamurozno ime: korzet. Všeč ji je zato, ker poudari postavo in naredi žensko še bolj ženstveno. In ker je že od svojih začetkov, ko je bil bolj kakor kultni predmet in simbol samozavestne ženske neke vrste medicinski pripomoček, tako zelo pridobil pomen. Skozi vso njegovo dolgo zgodovino, ki sega v srednji vek, po prepričanju mnogih pa celo nekaj tisoč let nazaj, so ga ženske namreč nosile zato, da so sploh lahko stale pokonci, saj so bile po takratnem splošnem prepričanju po naravi prekrhke, da bi jim to uspevalo brez tovrstne podpore.

Tiste, ki v prodajalni Vodeb danes posegajo po korzetu, ga seveda ne kupujejo zato, da bi njihovi ljubosumni možje laže varovali svojo lastnino, kakor so to počeli nekoč, ko je bil korzet s tesno zavezanimi svilenimi trakovi namenjen tudi temu, da so morebitni nezaželeni snubci imeli s slačenjem tujih žena čim več dela. Vodebove ženske nosijo korzet zato, ker si upajo samozavestno stopiti v vrtinec življenja.

Marta Vodeb le redko obleče svoje najljubše oblačilo. Bližja ji je mala črna obleka, prav tako eden zaščitnih znakov njenih kolekcij. Zato ker skrije, kar mora skriti, in pokaže, kar se splača pokazati.

Branka Grujičič

Brez odvečnega blaga – o njej in njenem dojemanju sodobne ženske naj govorijo čiste, ravne linije in eleganca.

Vir: Kult