»Mi spraviš petdeset evrov za hude čase?« mi je oni dan rekla moja druga tako rekoč hči, tista namreč, ki sva jo z možem dobila pred dobrimi petnajstimi leti v Mladinskem domu Malči Beličeve in uradno sicer nikdar ni bila najina hči, a sva jo vedno imela čisto za svojo. Tudi težila sva ji vedno tako, kot teživa najini rodni hčeri, in skušala nanjo prenesti vse znanje in izkušnje, ki nama jih je uspelo zbrati od takrat, ko se je pridružila najinemu takrat še dvočlanskemu gospodinjstvu.
»Seveda, brez težav,« sem rekla in mi je šlo pri tem fino na smeh.
Vzela je petdesetaka iz denarnice in ga položila na pult, z lahkoto, kakršne pred šestimi meseci zagotovo ne bi premogla. »Prejšnji mesec sem bila pa povsem brez denarja,« mi je zaupala hip zatem in sem rekla samo: »Nič hudega.« In sva se obe začeli smejati.
Ali se spomni kdaj na to, kako sva ji z možem, ko se je odpravljala živet na svoje, polagala na srce, naj previdno ravna z denarjem, ker bo sicer vse narobe, sem jo spraševala, in je rekla, da se. Pa da bo, če bo en mesec trošila preveč, naslednjih trideset dni brez počenega groša.
Ko sva ji govorila te stvari, si je najbržž mislila, da nalagava in da življenje že ne more biti tako kruto, da se ti kar na lepem zgodi, da nimaš niti za kruh. Že ko sva ji razlagala vse te stvari, nama je bilo obema jasno, da bo očitno vse to, o čemer ji govoriva, morala doživeti, da je pač tiste sorte hči, ki ne da kaj dosti na besede odraslih.
In je res morala sama izkusiti, kaj pomeni biti brez denarja, ter je naslednji mesec hitro dala na stran petdeset evrov, še preden bi ji jih uspelo odnesti v kakšno trgovino. Da je bilo tako življenje brez ficka zelo poučna šola, mi je v smehu razložila, in ni bila zaradi izkušnje, ki jo je doživela, niti malo slabe volje ali zamorjena, lahko bi celo rekla, da je bila videti ponosna, ker je sama prestala vse to in ni pricvilila po pomoč.
Po glavi so mi rojila vprašanja v stilu: A ti nisem rekla, kaj se ti bo zgodilo? A ne bi bilo lažje, če bi me poslušala in se izognila životarjenju brez ficka? Potem sem se spomnila, da sama v njenih letih nisem poslušala niti enega dobronamernega nasveta in da je svet očitno z razlogom ustvarjen tako, da se moramo do večine modrosti dokopati sami.
Danes vem tudi to, da je tistemu, ki je vse to že doživel, zelo težko gledati nekoga, ki hodi po tej negotovi poti proti odraslosti, in da bi mu z dobronamernimi nasveti strašno rad prihranil razočaranja in vso drugo nesnago, ki jo bo srečal na poti. A žal ne moreš narediti nič drugega kot to, da stojiš ob strani in opazuješ, kako nekdo, ki ti je ljub, dela napake, in pri tem upaš, da ga ne bo preveč odneslo s poti in ga to ne bo zaznamovalo za zmeraj. Da se bo znal pobrati in kreniti naprej.
Ko sva končali bančne posle, smo s Hano sedle h kosilu in je spet začela govoriti. Da je namreč razmišljala o tem, da bi se spet vpisala v šolo in malce nadgradila svoje znanje. Ker je to delo, ki ga opravlja zdaj, sicer super in prav nič dolgočasno, a telesno tako izčrpavajoče, da si ne zna predstavljati, da bi ga opravljala do upokojitve. Da jo križž boli že zdaj, pri rosnih triindvajsetih.
Skoraj se mi je zaletelo, ko mi je govorila vse to, ker sva jo z možem pred kakšnimi tremi leti skoraj na kolenih prosila, naj se še malo potrudi in postane medicinska sestra, ker ji bo tako v življenju lažje. Da se ji ne da več učiti, nama je rekla tistikrat, pa da jo skrbi, kako ji bo šlo, ker za učenje nikoli ni bila ne vem kako pridna.
Tudi zdaj mi je potožila, da jo malo skrbi, kako ji bo šlo znanje v glavo, in da tudi tega ne ve, ali si bo uspela plačati šolanje, a sem jo potolažila, da bo zdaj, ko se je odločila, zadevo zagotovo pripeljala do srečnega konca. Zato, ker se je sama odločila in ker bo vedela, da je sama odgovorna tudi za to, kako se bo vse skupaj izšlo. Malo me je imelo, da bi jih ponudila najino pomoč, da bi ji rekla, da ji bova midva plačala šolo, a sem se v vseh teh letih z njo tudi jaz že nekaj naučila. Tega namreč, da ne bi znala ceniti tega denarja. Da bi bilo potem vse skupaj preveč lahko.

Vir: Jana
Značke: šola, izkušnje, evro, odraščanje