Skupno pripravljanje kosila naj bi bilo prijetno doživetje. In je tudi bilo, dokler se nisva midve s Hano hudo sporekli. Dogodek je bil sicer banalen in bi v kakšnem drugem gospodinjstvu zelo verjetno šel mimo neopažen, pri nas pa je sprožil veliko vpitja na obeh straneh, solze na eni in za konec še besedni dvoboj med menoj in možem.
Takole je bilo: jaz sem bila odgovorna za čiščenje solate, mož in hči pa za pripravo dunajskih zrezkov. Strašno sta se zabavala, ko sta meso pomakala v razžvrkljana jajca in ga nato povaljala še po drobtinah. Skrbno sem pazila, da ne bi zašla kam v njuno bližino, ker je ena sama kuhinja za naju z možem pač premalo in pride takrat, ko mu skušam svetovati kakšno stvar, hitro do nesoglasja. Da mu gre na živce, ko mu rečem, da je kakšno stvar tako delala že moja mama, slišim tistikrat, in naj se vprašam, kako je živel, dokler ni spoznal mene.
Prav krasni so bili tisti zrezki na pogled, tik preden smo jih vrgli v vrelo olje, in ker je ostalo še malo jajc in so bile tudi drobtine še na voljo, smo se odločili, da naredimo slastne kruhke. Naj k jajcu ne dasta preveč drobtin, sem jima svetovala, ker so potem kruhki trdi, pa je možu takoj narasel pritisk in je delo užaljeno prepustil meni. Glede na to, da on teh kruhkov ne je, jaz pa jih pospravim z veseljem, sem pač rekla, da bom brez težav prevzela nalogo.
Samo roke sem si šla umit in se hotela lotiti dela. Obrnila sem se proti krožnikoma z jajcem in drobtinami ter se zastrmela v gosto gmoto na enem samem krožniku. Moja hči je že zmetala skupaj vse sestavine in je zdaj s slabo vestjo zrla vame. Da je premalo jajc in preveč drobtin, me je obvestila. Naslednji hip sem že tulila nanjo.
Naj vendar že dam mir, se je iz dnevne sobe drl mož, ki tudi sicer zelo težko posluša najine besedne obračune. In mi skušal dopovedati, da to, kar je naredila Hana, res ni nič tako groznega, da bi se morala tako zelo dreti.
Derem se zato, ker se to ni zgodilo prvič in ker sem ji vsaj že stokrat naročila ali prepovedala kakšno stvar, pa je naredila natančno nasprotno od tistega, kar sem ji rekla, sem mu dopovedovala. On pa meni nazaj, da ji bom pač morala povedati še stokrat ali pa dvestokrat, če bo treba, samo naj se za božjo voljo že neham dreti. In da ji lahko vse to povem tudi veliko bolj mirno in v nižjih tonih.
Pa ji ti povej bolj mirno, sem jezikala nazaj, ti ji nikoli nič ne rečeš, ampak nekdo ji mora povedati te stvari, ker bo sicer imela težave z drugimi, ki je ne poznajo tako dobro kot midva in ne vedo, da je krasna punca. In tako naprej v tem ritmu in teh razburjenih tonih. Mala se je hitro zatekla k očetu po tolažbo in me je prav besno gledala iz varnega zavetja. »Oči ima prav,« je pribila, potem ko sem se že malo pomirila in je presodila, da so tovrstne ocene varne.
Malo kasneje, ko sva se z možem oba umirila, sva se še enkrat lotila pereče teme. Tega, namreč, da najina hči zelo nerada uboga navodila in da to doma ni neki velik problem, ker sva tega že navajena, jo bo pa ta lastnost zelo ovirala pri stikih v zunanjem svetu.
Naj ji prosim nikoli več ne rečem, da bodo ljudje šli stran od nje, mi je že zadnjič naročil mož, ko sem tudi zaradi ne vem več česa že tulila nanjo. Samo tega ji ne govori, je prosil, pa sem mu morala žal reči, da je to, kar ji govorim, res. Da ji bodo drugi dopustili le eno napako, morda dve, če bo imela srečo, tri, potem pa se bodo odstranili iz njene bližine. Žal tako deluje ta svet.
Razlagala sem mu, da je bolje, da ji midva poveva, kaj jo utegne pričakati za vrati našega varnega doma. Zato, da bo pripravljena na to, kar jo čaka tam zunaj. »Veš,« sem mu rekla, »svojo hčer pripravljava na realno življenje in celo razmišljava o tem, da bo kljub svoji genetski napaki nekoč zaposlena, zato jo morava pripraviti na svet, v katerega jo pošiljava. Taki obračuni niso prijetni, ne zanjo in zame tudi ne, so pa žal nujno potrebni za to, da bo vedela, kako se mora obnašati, in bo lahko poiskala svoje mesto v družbi.«
Včasih, v takih vzgojnih trenutkih, na primer, mi je prav zoprno biti mama. Bi bila veliko raje kakšna prijazna tetka.

Vir: Jana
Značke: krutost, sreča, kuhanje