»Prodala sem svojo prvo zlato zapestnico,« je Manca Košir prostodušno priznala novinarki Obrazov. In dodala, da je to naredila zato, ker je ugotovila, da nima nič v denarnici, da bi razveselila svoje vnuke in mlajšo hčer. »Jaz pa rada kam povabim, slavim, kupim kakšno oblačilce ali dam denar, če ga kdo potrebuje.« Za zapestnico je dobila 150 evrov in jih, kot je razložila, nemudoma razdelila. »Potem sem bila zelo dobre volje. Hura!«
Tisti dan, ko je izpeljala prodajo, je srečala znanca, znanega Slovenca. »Povedala sem mu, kakšen velik dogodek se je zgodil, prvič sem prodala svoje zlato, pa je rekel: A ti gre tako slabo? Odgovorila sem mu: Ne, tako dobro, da sem imela in lahko prodala. Kaj ni to imenitno? Drugi bi tudi, pa nimajo.«
Prav zaradi tega zadnjega stavka sem si pogovor shranila v svojo mapo, da me bo opominjal na to, da lahko na dogodke v življenju vedno pogledamo iz različnih zornih kotov. Da jih lahko vidimo kot katastrofo ali pa kot izziv in da prav zaradi različne izbire gledišča tako različno sprejemamo svojo usodo. Da se nekateri zato, ker v vsaki slabi stvari uspejo najti tudi kakšno pozitivno plat, vedno znova postavijo na noge, in zato tistim brez tega daru to ponovno vstajenje tako rado spodleti znova in znova.
Mislim, da sama ne premorem takšne odprtosti, širine ali kaj je že tisto, kar se skriva v človeku, da v dogodkih in ljudeh tako zlahka prepozna pozitivne plati in je sposoben v nekem koncu videti nov začetek. Verjamem pa, da se vedno, ko zapreš ena vrata, nekje drugje odprejo druga. Tista, ki jih ne bi nikoli odprl, če bi ostal varno zaziban v svojem znanem svetu.
Prav o tem, kako težka lekcija je učenje spreminjanja lastnega minusa v plus in kako je neki dogodek videti povsem drugačen iz dveh različnih zornih kotov, sem razmišljala zadnjič, ko mi je mož povedal, da je ljubi znanec po tridesetih letih nekaj let pred upokojitvijo ostal brez službe. »Katastrofa,« sva zgroženo ugotavljala z možem, in je tako mislil tudi ljubi znanec, a le do takrat, ko je neveselo novico sporočil svojemu sinu.
»Veš kaj, oči,« mu je rekel, »morda pa to tudi ni tako slabo.«
Kaj je lahko dobrega v tem, da pri teh letih ostaneš brez službe, si je najbrž mislil ta tihi mož, pa mu je sin razložil, da so mu s tem, ko so ga čez noč zbrisali s spiska zaposlenih, morda celo naredili uslugo. Kajti ta mirni, vedno prijazni človek, v mojem spominu neločljivo povezan z računalnikom, svojim delovnim orodjem, v sebi nosi dar, za katerega najbrž ne bi nikoli izvedeli, če bi ostal na starem delovnem mestu.
Skriti talent je bil naslov elektronskega sporočila, ki mi ga je poslal mož, in je v sliki in besedi prikazalo vse tisto, kar najin ljubi znanec počne. Iz lesa ustvarja prave umetnine, nakit, skulpture, pladnje, izdelke, ki bi šli po mojem prav dobro v promet.
Zakaj je sploh hodil v službo, sem nemudoma nanj naslovila vprašanje, ko pa vendar izdeluje tako lepe stvari, pa mi je napisal nazaj, da je doslej vse to počel zgolj za svojo dušo, zdaj pa bo, kot kaže, to delal za preživetje. Da se mu po vsem tistem, kar je prikazano v letaku, ki ga je bil nekoč očitno že pripravil, a zaradi tesno zaprtih vrat doslej še ni prispel do nas, res ni treba bati prihodnosti, sem mu odpisala nazaj in je na to skromno odpisal le hvala.
V letaku je takole opisal svoj dosedanji hobi: »Že od malih nog povezan z naravo, neskončno ustvarjalen in zaljubljen. V les. Vedno znova očaran in začaran nad njegovo lepoto, vonjem, barvo in vzorci, ki šepetajo skrivnosti vsakega koščka posebej. Svet, v katerem se vedno znova izgubim in umirim, je tam, kjer roke oblikujejo zgodbe in domišljija ne pozna meja. Številne od njih so zapisane v unikatnih lesenih izdelkih, ki so kombinirani z usnjem in kovino in so enkratno darilo za vaše najdražje.«
Manca Košir bi na vse to najbrž rekla: Hvala bogu, da so ga vrgli iz službe, da bo lahko do konca razvil dar, ki ga ima, in ga delil s svetom. Ja, tako preproste so lahko stvari, tudi navidezne katastrofe, če znamo nanje pogledati iz pravega kota. Je pa težko najti pravi kot, se strinjam.

Vir: Jana
Značke: Manca Košir, usoda, talent, služba, brezposelnost