Zadnjič sva se s prijateljico sprli. Mogoče beseda sprli ni prava za opis tistega, kar se je zgodilo med nama. Pri svojih štiridesetih in malček čez namreč obe že tako dobro obvladava pravila lepega vedenja, da se znava v pravem trenutku umakniti in se zato v bistvu sploh ne moreva spreti. A je bilo dogajanje kar besedno pestro in je bila na koncu ona jezna name, jaz pa nanjo.
Razlog za tiho nestrinjanje je bil baletni nastop najinih hčera. Naša se ga je silno veselila že mesec dni, mene je, priznam, malce stiskalo v želodcu, ker sem letos stvari prvič nekoliko izpustila iz rok in me je skrbelo, kako se bo vse skupaj izteklo. Dejstvo je namreč, da Hana ni čisto običajna punčka, ki rada pleše, ampak potrebuje več pozornosti in več vaje kakor druge deklice njene starosti, to pot pa nisem bila prepričana, da so vsi pogoji izpolnjeni.
Prav tako je dejstvo, da je moja hči stara ravno dovolj, da ji gre mama, ki ji nenehno diha za ovratnik, strašno na živce. In sem si zato rekla, pa poglejmo, kaj se bo izcimilo iz tega poskusa samostojnosti.
Tako sem kot vse druge mame, babice, očetje in dedki sedela v dvorani ter željno pričakovala Hanin nastop. Da moj otrok zelo dobro ve, kaj mora delati, mi je bilo jasno, ker je doma kar naprej vadila koreografijo.
Njena skupina je bila na vrsti tretja. Naša je veselo pritekla na oder, začela plesati, kot je predvideval scenarij, potem pa nekje na sredini vtaknila prst v usta in si začela gristi noht. Kot bi se izgubila v vesolju, bila je tam, a je bolj slabo sledila dogajanju. Neskončno mi je bilo hudo, ko sem jo gledala tako izgubljeno.
Nadaljevanje je bilo sicer bistveno boljše, a se kljub temu ni mogla upreti svoji grdi razvadi - grizenju nohtov.
Kljub temu smo preživeli nastop in našo baletko po prihodu z odra zasuli s poljubčki in šopkom rož. Da je bila dobra, sva ji povedala z možem, a da ne razumeva, zakaj je ves čas tiščala roko v usta in kaj se je zgodilo med prvim plesom. Vztrajno je zanikala, da bi si bila grizla nohte, midva pa sva bila tudi vztrajna, ko sva ji dopovedovala, da njeno početje ni bilo videti prav nič lepo. Moram na tem mestu priznati, da sem bila zaradi vsega skupaj rahlo slabe volje, a sem kazala vesel obraz in mislim, da mala ni nič opazila. Preživeli smo prijeten večer.
Naslednji dan me je poklicala prijateljica, in takrat se je začel najin spor. Da mi bo navila ušesa, mi je rekla, ker sem med Haninim nastopom zmajevala z glavo in komentirala. Sedela je namreč dve vrsti za mano in videla, kako sva z možem stikala glavi. Dopovedovala mi je, da je mala plesala odlično, da je natančno vedela, kaj mora narediti, in da je bilo vse lepo in prav.
Skušala sem ji razložiti, da to ni res, pa mi je šlo malo na jok, ko sem se spomnila, kako nebogljeno je Hana stala na odru, in mi razlaga ni prav dobro uspela. Potem mi jih je napela še zato, ker sem tako stroga do svojega otroka in ne pustim, da bi užival v trenutkih zaslužene slave.
Ko sva prekinili zvezo in sem se nekoliko zbrala, sem poklicala moža, da bi mi še on zaupal svoj pogled na vso zadevo. Sem res grozna mama, ker svojemu otroku povem, kaj ni bilo v redu? Pričakovala sem, da mi jih bo napel še on, a je rekel, da se mu zdi, da sem samo realna in da res ni nobene potrebe, da bi najini hčeri sadila rožice. Da sva jo pohvalila in zasula s poljubčki, a sva jo tudi opozorila na to, kar ni bilo prav.
S prijateljico nisva nikoli več odprli te teme, razen naslednji dan, ko mi je zabrusila, da si ne zaslužim rož, in je bilo samo nama za tisto mizo jasno, kaj ima v mislih. Sem pa po tistem še veliko razmišljala o svojem ravnanju in o tem, kje bi bila moja hči, če bi jo zmeraj zgolj hvalila in je ne bi opozarjala na napake. Prepričana sem, da ne bi prišla tako daleč, kakor je prišla. Da bi se udobno zazibala v vseh tistih pohvalah in ne bi napredovala. In da bi od sebe pričakovala manj, kot zmore. Vsa skrivnost napredovanja pa je prav v tem, da te vsake toliko nekdo okrca in ti tako pokaže, da bi bil lahko še boljši, kakor si v tistem trenutku. Je pa res, da je bistveno lažje hvaliti kot opozarjati na napake.

Vir: Jana
Značke: balet, otrok, napaka, nastop