92. Hanina učna ura: Zakaj je bila moja hči nezavarovana

18. jan, 2011 | Tekst: branka | Kategorija: Brankin blog, Kolumna, zadnji vnos

»Preden greste v lekarno, si uredite zdravstveno kartico, sicer vam ne bodo dali zdravil,« je medicinska sestra vpila za menoj. Pa nisem čisto dobro slišala, v čem je problem, ker se je moja hči odločila, da ima dovolj ambulant in bo šla kar sama domov. Je že odločno korakala proti izhodu in sem morala pohiteti za njo.
Ko sem se doma malce umirila, sem poklicala v zdravstveni dom in so mi tam razložili, da v računalniku jasno piše, da sem oseba s pridržanim statusom in da ima tak status tudi moja hči, zavarovana po meni. »Očitno nimate urejenega zdravstvenega zavarovanja,« je rekla sestra, zelo dobrovoljno sicer, a kljub temu tako, da bi se od sramu najraje ugreznila v zemljo.
Ker si prispevke za zdravstveno zavarovanje plačujem sama, in vem, da sem pri tem precej površna, se mi je kar zdelo, da sem pozabila plačati kakšno položnico in je zato prišlo do težav. In se je po pogovoru z onimi na davkariji res izkazalo, da imam nekih petdeset evrov neporavnanega dolga ter so mi zato zablokirali zdravstveno kartico. Spet jo bom lahko uporabila, ko bom zavodu za zdravstveno zavarovanje dostavila potrdilo, da sem poplačala vse obveznosti, so mi še prijazno razložili.
To res ne bi smel biti velik problem, sem razmišljala sama pri sebi, pa je v bistvu bil. Potem ko sem namreč poplačala dolg, sem morala one na davkariji pisno zaprositi, naj mi izdajo potrdilo, da pri njih res nimam nobenega dolga. Trajalo je kakšna dva dni, da sem ga dobila, pa potem še dva, da sem našla čas za obisk zavoda za zdravstveno zavarovanje; tam so zadevo vnesli v računalnik in tako mojo hčer vrnili med zavarovance. Ti dve ustanovi med seboj namreč komunicirata le enkrat na mesec in bi naju zato v primeru, če bi vse skupaj prepustila normalnemu toku dogodkov, uvrstili med zavarovance šele enkrat februarja, takrat pač, ko bi bila na vrsti naslednja pošiljka podatkov o plačnikih prispevkov.
Za to, da gre lahko moja hči - ki seveda ni čisto nič kriva, da ima površno mamo, tako kot tudi tisti, katerih starši delajo pri delodajalcih brez vesti, ne -, spet normalno k zdravniku in da lahko dobi predpisana zdravila, sem potrebovala teden dni. Pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da imam zaradi poklica, ki ga opravljam, čas dopoldan stati v vrsti na zavodu za zdravstveno zavarovanje, pa da imam toliko znanja in komunikacijskih spretnosti, da sem lahko večino stvari uredila po telefonu. Predvsem pa ne gre zanemariti dejstva, da sem imela denar in sem lahko takoj poravnala svoj dolg.
V tem času, ko sem urejala težavo, sem se ničkolikokrat spomnila na vse tiste reveže, ki jim delodajalci mesece in mesece niso plačali nobenih prispevkov, se ob tem spraševala, kako je to sploh mogoče, ko pa so mene zaustavili že po slabem mesecu dni, in hvalila tistega tam zgoraj, da mi je namenil dovolj znanja in drugih veščin za spopad z birokracijo.
Dejstvo, da je po naši zakonodaji otrok zavarovan po enem od staršev, namreč v praksi pomeni, da je otrok v primeru, ko starši iz takšnih ali drugačnih razlogov nimajo plačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje, upravičen do zdravniške pomoči zgolj v urgentnih primerih (tako kot tudi odrasli primerki). Preventiva in kurativa sta zanj nedosegljivi.
Združenje za pravice bolnih otrok v svojem poročilu, ki so ga poslali ministru za zdravje, sicer ugotavlja, da »otroci in mladostniki v Sloveniji zaradi humanega delovanja zdravstvenih delavcev niso prikrajšani za nobeno zdravstveno storitev, tudi če njihovi starši niso zavarovani, ker jim delodajalec ne plačuje prispevkov«, a hkrati opozarja, da tako ravnanje zaradi dodatnih izdatkov ni dobro za same ustanove. In ministra Marušiča poziva, naj zadevo sistemsko uredi s predlogom za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju po hitrem postopku.
Polagajo mu na srce, skratka, naj zdravstveno zavarovanje naših otrok zakonsko uredi tako, da ti ne bodo več odvisni od svojih površnih mam in dobre volje brezvestnih delodajalcev. Da bodo lahko šli k zdravniku takrat, ko ga bodo potrebovali. Ker niso prav nič krivi za grehe nas, odraslih.

Vir: Jana
Značke: Downov sindrom, minister, zdravje, zavarovanje

Napiši komentar