Znanka ima hudo bolno hčer. Tako bolno, da ji naši zdravniki ne znajo pomagati in so jo zato napotili na zdravljenje v tujino. Tam imajo v ugledni kliniki zaradi večjega števila prebivalcev in zaradi vseh tistih, ki z različnih koncev sveta prihajajo k njim po pomoč, pač več izkušenj s to redko boleznijo.
Ko sta z malo prvič sedli na letalo in poleteli novim zdravnikom naproti, jo je bilo tako strah, da je komaj živela, mi je pripovedovala. Ne toliko tega, kaj bodo strokovnjaki odkrili, bolj jo je grizlo to, kako bodo tam v belem svetu ravnali z njima, glede na to, da ne poznata nikogar, ki bi jima vsaj malo odškrnil vrata in zdravnikom namignil, naj se zavzamejo za malo pacientko. Nobenih zvez, skratka.
Pa je prišla nazaj dobre volje. Ne zato, ker bi bili izvidi tako dobri, ampak zato, ker je imela krasno izkušnjo z zdravniki. Najbolj jo je presenetilo to, da so bili med pregledom prisotni vsi, ki bodo sodelovali pri operaciji. Nevrolog, oftamolog, plastični kirurg, anestezist, pediater, skratka vsi, ki bodo imeli opraviti z malo pacientko. Tako je imela priložnost spoznati vse tiste, ki jim bo enkrat v prihodnjih mesecih morala zaupati svoj največji zaklad.
Vsak je povedal svoje mnenje, in tajnica, zadolžena za ta primer, je sproti vse zapisala ter uredila termine za preglede, ki jih je bilo treba še opraviti. Potem je ta ženska zbrala vse izvide in vsa zdravniška mnenja, tako da je imela mati ob odhodu iz bolnišnice v rokah urejeno mapo, v kateri je bilo na enem mestu zbrano vse, kar so dognale različne šolane glave.
Zdaj, ko ima izkušnjo z zdravljenjem tako doma kot v tujini, lahko z gotovostjo trdi, da imamo tudi pri nas izvrstne strokovnjake na vseh prej naštetih področjih, da pa imajo vsi, od prvega do zadnjega, pomanjkljivost - ne znajo sodelovati s kolegi. Oziroma nočejo. Že sistem je nastavljen tako, da to sodelovanje precej onemogoča, k temu pa je treba dodati še strašansko velik ego vsakega od tistih, s katerim je prišla v stik. In tako je bilo hčerkino zdravljenje v bistvu eno samo tekanje od zdravnika do zdravnika in moledovanje, naj vendarle blagovolijo pogledati, kaj je odkril njihov kolega, ki sedi samo nadstropje nižje, ker bo to, da bodo na zadevo pogledali še z drugega zornega kota, morda spremenilo njihovo mnenje ter tako vplivalo na celotno zdravljenje.
Ne samo, da niso hoteli pogledati, kaj so dognali kolegi, še užaljeni so bili, da si kot laik drzne opozarjati jih na to, kaj bi bilo dobro storiti.
V preteklih letih sem se tudi sama ničkolikokrat srečala s tovrstnim nesodelovanjem med strokovnjaki, pa z zamero, če sem hotela kdaj povedati svoje mnenje. Ko sem takole poslušala znankino zgodbo, se mi je živo naslikala pred očmi ena od strokovnjakinj, s katerimi smo imeli opravka. Dobra je, ena najboljših pri nas, a je tako prepričana v svoj prav, da je dobila pike, če sem ji samo omenila kakšno kolegico. In ker je v okviru javnega zdravstva naši Hani pač lahko namenila toliko in toliko svojega časa, midva pa sva želela več, sva si našla še eno, zasebno, ki, zanimivo, ni imela prav nič proti sodelovanju.
Tako smo leta na skrivaj hodili k tisti drugi, ji poročali, kako se z zadevo spopada njena kolegica, in moram reči, da je bila sijajna ideja, da sta se s Hano ukvarjali dve strokovnjakinji z istega področja naenkrat. Prva je bila namreč tako zagledana v svojo stroko, da je bila na račun tega pripravljena zanemariti vsa druga področja in je ni niti malo zanimalo, da bo Hana, v kolikor bomo dosledno upoštevali njena navodila, zaostajala povsod drugje. Druga je, preden je šla na svoje, delala v skupini in je bila zato navajena sodelovanja, poleg tega pa ji je bilo jasno, da je treba kdaj kakšno stvar iz svoje stroke namerno spregledati, če bo na račun tega otrok pridobil na kakšnem drugem področju.
Hvala bogu je tistih časov, ko sem trepetala, kdaj nas bodo razkrinkali, čeprav nismo počeli nič groznega, mimo. Je pa ostalo globoko zavedanje, da nekaj s temi našimi strokovnjaki ne štima. Da pač niso sposobni videti če ograjo lastnega dvorišča in da moraš biti zato ti tisti, ki vidi gozd in ne zgolj drevesa.

Vir: Jana
Značke: downov sindrom, zdravnik, bolezen, sodelovanje