Slab mesec nas še loči od dne, ko bo Hana dopolnila osem let. In slab mesec je od takrat, ko sem prvič pomislila na to, kako ga bomo praznovali. Doslej dileme ni bilo. Hana je povabila svoji dve najljubši prijateljici, tisti, brez katerih zabava sploh ne bi bila zabava, nekaj povabljenk sva ji na uho prišepnila še midva z možem, tiste pač, katerih starši so najini ljubi znanci, pa je bilo. Punce so imele zabavo v otroški sobi, ta stari pa smo lenobno zleknjeni na kavču ali ob mizi klepetali ob kakšnem kozarčku ali dveh. Še vsako leto doslej sva z možem spekla vsaj dve torti in pripravila nekaj malega za pod zob, da nam je šlo druženje bolj gladko od rok.
In so bili zadovoljni vsi. Ta stari zato, ker so imeli kakšno uro zase in ker so pri nas videli ljudi, ki se jim zaradi takšnih ali drugačnih razlogov že dolgo niso zazrli v obraz, ta mladi pa zato, ker so se lahko igrali tisto, kar so se želeli igrati, ne da bi jih kdo nenehno usmerjal na pravo pot. Da se zadeva ne bi preveč razrasla in da mame ne bi vstajale za vsako lulanje in vsak politi sok, je poskrbela varuška, prisotna bolj zato, da zabava ne bi ušla izpod nadzora.
Moram reči, da so prav vsi zelo radi prišli k nam, kajti dandanes so tovrstne zabave menda sila redke, da je mogoče na njej jesti še domačo torto, je pa menda redko še bolj in ful kul, kot mi je nekoč razložil eden od malih obiskovalcev.
Zakaj torej skrb? Zato, ker so te punčke, ki smo jih vedno tako radi gostili, šle vsaka svojo pot. Ker se je ena, najljubša, preselila v drug kraj, in ker je v življenju pač tako, da si v novem življenjskem obdobju - kar vstop v šolo gotovo je - običajno najdemo novo družbo. Ker se človek ne more celo življenje obešati na tiste, ki jih je spoznal v vrtcu in s katerimi se je v največji meri družil zato, ker so se med seboj družili starši. Ker je pač treba iti naprej.
No, zato so me začele mučiti skrbi. Koga bomo povabili letos? Tistih, ki so prišle lani, nismo videli že leto dni ali pa morda zgolj enkrat, za te, s katerimi ta mala hodi v šolo zdaj, pa nisem prepričana, da bodo prišle, če jih bomo povabili. Kajti če bi rekla, da je moja hči najbolj priljubljena v razredu, bi se zlagala.
In mi je tako v trenutku nemoči prišlo na misel, da bi naredila nekaj, nad čemer sem se vedno zgražala. Predlagala sem možu, da bi povabili kar vse otroke iz razreda, ker če jih bomo povabili dvajset, ni hudič, da se jih na zabavi ne bo zbralo vsaj nekaj. In če bomo mi povabili njih, bodo oni na svojo zabavo morda povabili tudi Hano, sem še dodala, pa da bi se zato, ker bo za tak podvig naše stanovanje premajhno, morda tudi mi letos šli eno tistih instantnih plačanih zabav, ki so se tako razpasle po Ljubljani. In sem jih slišala, da je bilo veselje.
Saj še sama nisem mogla verjeti, da mi je kaj takega sploh prišlo na misel, saj sem sicer odločno proti temu, da otrok na zabavo vabi vse povprek, brez kakršnihkoli kriterijev in občutka naklonjenosti. Kajti s tem, ko mu ni treba izbrati povabljencev, mu tudi ni treba prevzeti odgovornosti za to, da bo nekdo užaljen, ker se ne bo znašel med izbranci. Ne bo se mu treba zapletati v konflikt skratka.
Takšne množične zabave so po moje brezsmiselne tudi zato, ker zaradi velikega števila povabljencev sploh ni več pomembno, kdo nanjo pride in kdo ne. Da o tem, da otrok naenkrat dobi dvajset daril in da se mu po zabavi običajno še sanja ne, kdo mu je kaj prinesel, ker je tudi pisanje rojstnodnevnih čestitk že iz mode, sploh ne govorim.
Da si povsem po nepotrebnem belim lase, me je zadnjič podučila prijateljica, katere sin, enako star kot naša Hana, noče zabave za svoj rojstni dan in tudi na takšne, kakršna mi je prišla na misel, noče hoditi, ker je vsaj že petkrat iskal skriti zaklad, bil štirikrat v živalskem vrtu pa nekajkrat v hiši eksperimentov in zato natančno ve, kaj ga tam čaka.
Sem kimala, da je bilo veselje, se strinjala, da je treba pustiti otroku, da se sam odloči, ampak tisti rojstnodnevni črv mi ni dal miru. Je pač tako, da si z otrokom s posebnimi potrebami občutljivejši. Dovzetnejši. Tudi za take banalnosti, kot je vprašanje, kdo bo prišel na rojstni dan tvojega otroka.

Vir: Jana
Značke: rojstni dan, povabljenci, darilo